Gost oddaje Proti etru: spet ta dež je filmski režiser Nemanja Kusturica, ki smo ga nekoč poznali kot bosanskega režiserja Emirja Kusturico, čeprav se pod svoje filme podpisuje kot Emir.
Vmes se je svet temeljito spremenil – in to je najmanj, kar lahko rečemo tudi za Kusturico. Zaradi svojih stališč, predvsem neprikrite podpore Slobodanu Miloševiću, se je iz Sarajeva že med krvavo vojno preselil v Srbijo. Zaradi tistega obdobja je požel nemalo kritik, ampak to nista ne tema ne razlog za tokratni pogovor.
Filmski režiser, scenarist, igralec, producent in glasbenik
Gost oddaje Proti etru: spet ta dež je filmski režiser Nemanja Kusturica, ki smo ga nekoč poznali kot bosanskega režiserja Emirja Kusturico, čeprav se pod svoje filme podpisuje kot Emir.
Vmes se je svet temeljito spremenil – in to je najmanj, kar lahko rečemo tudi za Kusturico. Zaradi svojih stališč, predvsem neprikrite podpore Slobodanu Miloševiću, se je iz Sarajeva že med krvavo vojno preselil v Srbijo. Zaradi tistega obdobja je požel nemalo kritik, ampak to nista ne tema ne razlog za tokratni pogovor.
Leta 2003 je na hribu Mečavnik v neposredni bližini Mokre Gore med planoto Zlatibor in reko Taro zgradil vas Drvengrad, ki je bila prvotno prizorišče za njegov film Življenje je čudež, danes pa je turistično središče in prizorišče vsakoletnega filmskega festivala.
Dodatno je razburil duhove, ko je za potrebe (še neposnetega) filma po Andrićevem, z Nobelovo nagrado nagrajenem romanu Most na Drini v Višegradu zgradil novodobni Andrić-grad oziroma Andričevo mesto.
Kusturica, dobitnik beneškega zlatega leva leta 1981 za film Se spominjaš Dolly Bell in dvakratni canski zmagovalec s filmoma Oče na službeni poti (1985) in Podzemlje (1995), še vedno kdaj zaigra s tistim delom skupine Zabranjeno pušenje, ki danes deluje z imenom Emir Kusturica & The No Smoking orkestra.
Njegov najnovejši celovečerni film Na mlečni poti bo to soboto sklenil 28. mednarodni filmski festival v Trstu.
