Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Segli smo dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področju genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljski znanosti so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. Ekipa Frekvence X je pripravila izbor nekaterih odmevnih tujih in domačih znanstvenih dosežkov.
Natanko leto je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju. Po več mesecih raziskav so raziskovalci to odkritje uradno objavili v začetku leta. V Sloveniji se je jeseni oglasila ena od raziskovalk pri projektu LIGO profesorica Sheila Rowan.
V naši bližnji zvezdni soseščini potujejo planeti, ki morda niti niso tako puščobni in osamljeni. Evropski južni observatorij je avgusta potrdil, da so pri našem osončju najbližji zvezdi Proksimi Kentavri odkrili Zemlji podoben planet, poimenovali so ga Proksima b.
Proti Mednarodni vesoljski postaji je aprila poletela tovorna kapsula Dragon, ki jo je z Zemlje ponesla raketa Falcon 9. Tja je peljala posebno napihljivo kapsulo, ki bi lahko pomenila revolucijo na področju dela in življenja na vesoljski postaji in v raziskovanju naše planetarne soseščine.
Najstarejša mrcina jih šteje več kot 400. Skoraj 30 samic grenlandskega morskega psa, ki so se po nesreči ujele v ribiške mreže, je na svetu že vse od časov Ludvika štirinajstega, dlje kot katera koli druga riba. Najstarejša med njimi bi lahko imela več kot 400 let.
Če so lani sporočili, da smo prečkali mejo 400 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev v zraku, letošnje leto pa ta vrednost sploh ni zdrsnila pod to številko. Svet je nazadnje videl toliko ogljikovega dioksida v zraku pred tremi milijoni let, ko je bilo občutno topleje in ko je bila gladina morja veliko višja, toda takrat spremembe niso potekale tako hitro kot danes. Velike izgube so utrpeli tudi koralni grebeni.
Virus, ki so ga sicer odkrili leta 1947 v Ugandi, je letos močno zaropotal po svetu. Potem ko so o prvih obolelih na območju Pacifika poročali leta 2007, so se večji izbruhi v državah Južne Amerike začeli lani, zlasti letos je bila najbolj prizadeta Brazilija, kjer so poleti organizirali olimpijske igre. Tudi zaradi tega je svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo zike.
Ni ga napoja za nesmrtnost in ga še nekaj časa ne bo, so letos objavili ameriški znanstveniki. Izračunali so, da je 125 let absolutna meja, ki jo človeško bitje lahko doseže. Potrebovali bi 10 000 svetov, kot je naš, da bi našli osebo, ki bo živela do 125. leta.
Marca se je zgodilo nekaj, česar si ni upal napovedati nihče. Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih igrah od petih.
