O Castru, Trumpu in dogajanju v Dakoti
Iz Združenih držav Amerike se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik.
Pravi, da so ob Castrovi smrti imeli tudi Američani pred očmi dve podobi kubanskega voditelja ali diktatorja, odvisno seveda od politične provenience: na eni strani se spominjajo kljubovalnega, muhastega, svojeglavega voditelja, ki je očaral tudi ameriške medije.
“Bojim se, da se tudi Kubanci globoko v sebi zavedajo, da se je s Fidelovim odhodom odprlo povsem novo poglavje kubanske zgodovine, za katerega še ni jasno, kaj bo prineslo.”
Na drugi strani pa se spominjajo tudi 90-letnika, ki je komaj preživel resno bolezen, mit o njem umetno ohranjajo z režimskimi mediji. Spominjajo se krhkega človeka, ki ne more večno kljubovati dejstvu, da je samo še senca nekdanje veličine, da ga je zgodovina v marsičem pustila na cedilu.
O dogajanju v Dakoti
“Treba je reči, zakon je na strani države, vlagateljev, lastnikov naftovoda. Ti imajo pravico, da naftovod speljejo po indijanskem ozemlju, vendar gre seveda za veliko več kot le pravno vprašanje. Od vsega začetka so imeli priseljenci iz Evrope zakone na svoji strani, saj so si jih napisali oni sami; tudi selitev Indijancev v rezervate je bila zakonita, genocid nad njimi je bil zakonit, sklicevanje na zakon, ko gre za avtohtono, staroselsko prebivalstvo, je torej priličen cinizem.”
In še o Trumpu: “V naši redni rubriki iz življenja in dela družine Trump lahko tokrat povem, da se Ivanka Trump z možem Jaredom Kushnerjem iz New Yorka seli v Washington.“
