V Sloveniji kar tri četrtine mladih dela v negotovih oblikah zaposlitve, kar je največji delež znotraj EU. Prekarne oblike zaposlitve so v nekaterih panogah postale skorajda pravilo. Raziskovalci opozarjajo, da gre za splošen trend v Evropski uniji, ki narašča tudi zato, ker prekarci nimajo svojih lobistov, zato so jim vrata do odločevalcev zaprta. V Reakciji se z raziskovalci in aktivisti pogovorimo o vzrokih, težavah in posledicah prekarnega dela za posameznika, družbo in trg delovne sile.
V Sloveniji dobre tri četrtine mladih dela v negotovih oblikah zaposlitve, kar je najvišji delež v Evropski uniji.
Štirje od desetih delavcev v Sloveniji so zaposleni v negotovih oblikah zaposlitve, torej prek pogodbenega dela, samostojnih podjetništev, dela za določen čas in drugih oblik, ki ne zagotavljajo enake stopnje socialne varnosti kot zaposlitev za nedoločen čas.
Marko Funkl: “Prikrito delovno razmerje je razmerje, kjer delaš za enega naročnika pod njegovimi pogoji in po njegovih navodilih.”
Marko Funkl, predsednik Gibanja in tudi novoustanovljenega Sindikata prekarcev, opozarja, da se moramo o položaju mladih ob vstopu na trg dela začeti resno pogovarjati. Z njim se strinja tudi dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, ki pravi, da mali podjetniki danes sami prevzemajo vsa možna tveganja, tudi za lastno zdravje. Individualizirano delavstvo nima moči, da bi se uprlo lastnikom kapitala.
