Smrt petletnika iz Bregane zaradi okužbe s salmonelo, s katero naj bi se celotna družina okužila pri uživanju kokošjih jajc, uvoženih s Poljske, je pred dobrim mesecem na Hrvaškem sprožila plaz vprašanj o tem, kako nadzirana je hrana na hrvaškem tržišču, sploh tista iz uvoza. Hrvaški potrošniki pa so skozi niz primerov oporečnega mesa vse bolj spoznavali, od kod vse prihaja hrana na njihove krožnike in kako globalna trgovina z lahkoto obvladuje trg tudi s pomočjo luknjaste zakonodajo. Najpogosteje na račun kakovosti.
Kaj bi se morali slovenski potrošniki naučiti iz tega primera in kako vemo, da snovi za lekcije že ni na naših policah? Kakšen je nadzor nad mesom in jajci pri nas, se bistveno razlikuje od hrvaškega, od kod jih mi uvažamo in ali lahko oporečna živila prek hrvaških in tujih trgovcev zaidejo tudi na naše police?
Smo pri nas varni pred oporečnimi živili s hrvaških trgovskih polic?
Smrt petletnika iz Bregane zaradi okužbe s salmonelo, s katero naj bi se celotna družina okužila pri uživanju kokošjih jajc, uvoženih iz Poljske, je pred dobrim mesecem na Hrvaškem sprožila plaz vprašanj o tem, kako nadzirana je hrana na hrvaškem tržišču, sploh tista uvožena. Hrvaški potrošniki pa so s številnimi primeri oporečnega mesa vse bolj spoznavali, od kod vse prihaja hrana na njihove krožnike in kako svetovna trgovina z lahkoto obvladuje trg tudi ob pomoči pomanjkljive zakonodaje. Najpogosteje na račun kakovosti.
Česa bi se morali slovenski potrošniki naučiti iz tega primera in kako vemo, da snovi za lekcije že ni na naših policah? Kakšen je nadzor nad mesom in jajci pri nas, se bistveno razlikuje od hrvaškega, od kod jih mi uvažamo in ali lahko oporečna živila prek hrvaških in tujih trgovcev zaidejo tudi na naše police?
“Zadnjih pet let se je uvoz mesa iz Hrvaške povečal za petkrat, zato nas izbruh problemov tam mora skrbeti. Poljske perutnine ne uvažamo, problem je uvoz cenene govedine za javne zavode, kosila v vrtcih in šolah.”
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar
Tako kot slovenska podjetja (ptujska Perutnina, tudi v Mercatorju in Lidlu) mirijo tudi uradne institucije. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano: “V Sloveniji vse jate cepimo proti salmoneli, sprotne izvide spremljamo vse do trga, letos nismo odkrili niti ene okužbe.”
Epidemiologinja mag. Eva Grilc opozarja, da se je pred salmonelo najlažje obvarovati s pravilno pripravo hrane: “Živilo je varno le pravilno toplotno obdelano. Nobena salmonela ni del normalne prebavne flore, zato dobrih in slabih salmonel ni. Večji problem kot salmonele so bakterije kampilobakter, ki jih je veliko več in povzročajo podobne težave.”
Zakaj nas mora vseeno skrbeti
Slovenski potrošniki so torej po zatrjevanju tistih, ki bi sporno meso lahko uvažali, in tistih, ki trg nadzorujejo, varni pred živili, ki so na Hrvaškem sprožila problem. A pri tem se je dobro opomniti, da nas pred izbruhom kakšne podobne afere, kot je ta salmonelno-perutninska na Hrvaškem, tokrat najbrž loči le srečna okoliščina, da še imamo zelo obsežno in nadstandardno proizvodnjo perutninskega mesa in jajc.
Ker smo pri zagotavljanju drugih vrst mesa že zdavnaj odvisni od uvoza, bi nam tudi naslednja razmišljanja agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja morala bolj priti do živega.
“Seveda ni vse meso iz uvoza nižje kakovosti, a je praviloma pri njem treba biti bolj previden. Poljske perutnine ne uvažamo, problem je uvoz cenene govedine za javne zavode, kosila v vrtcih in šolah. Pri nas med rejo sicer porabimo do 20-krat manj veterinarskih zdravil kot najbolj problematične Španija, Italija, Madžarska, tudi Hrvaška.”
