Lani smo na svetu proizvedli več kot 42 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Do leta 2018 naj bi se ta številka povečala na 50 milijonov ton. Velik delež e-odpadkov konča na odlagališčih držav tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Ena od komponent, ki jo zavržemo z e-odpadki, ki kot surovina hitro hlapi, je platina. Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Nejc Hodnik je pred kratkim razvil način zelenega recikliranja te plemenite kovine in s tem nakazal pot, kako lahko k problematiki e-odpadkov pristopamo bolj odgovorno in z učinkovitimi rešitvami.
Tako imenovani e-odpadki oz. elektronski in električni odpadki predstavljajo velik problem sodobnega sveta. So najhitreje rastoča kategorija odpadkov
Lani smo na svetu proizvedli več kot 42 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Do leta 2018 naj bi se ta številka povečala na 50 milijonov ton. Velik delež elektronskih odpadkov konča na odlagališčih držav tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Ena od sestavin, ki jo zavržemo z elektronskimi odpadki in ki kot surovina hitro hlapi, je platina.
V dobrih desetih minutah na svetu proizvedemo več kot 900 ton elektronskih odpadkov. Dandanes tako hitro menjavamo telefone, televizorje, hladilnike … da bomo na svetu kmalu na leto proizvedli toliko odpadne elektronske opreme, kot če bi na tehtnico stopili vsi prebivalci Evrope hkrati.
Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Nejc Hodnik je pred kratkim razvil način zelenega recikliranja plemenite kovine platine in s tem nakazal pot, kako lahko k problematiki elektronskih odpadkov pristopamo bolj odgovorno in z učinkovitimi rešitvami.
