Finančna pismenost je pri nas na zelo nizki ravni. V poslovnih krivuljah preverjamo, kako poteka finančno opismenjevanje otrok, starejših in socialno šibkih in kako lahko izboljšamo razumevanje finančnih produktov skozi izobraževanje sami.
Povprečno znanje o upravljanju financ je v Sloveniji zelo šibko
Biti finančno kompetenten in samostojen je nujno. Finančna pismenost je veščina upravljanja denarja in finančnih produktov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Veja neodvisnih finančnih svetovalcev je že pred 10 leti ugotovila, da je v Sloveniji samo 8 odstotkov ljudi finančno dobro pismenih.
Podobno so ugotovili pri reviji Moje finance. S testom osnovnega poznavanja naložb, zavarovanj in vrednosti denarja v vsakdanjih situacijah so pokazali, da je povprečno znanje o upravljanju financ zelo šibko, pravi Matjaž Nidorfer. Anketiranci so v povprečju dobili bolj slabo oceno: zadostno. Finančnih kompetenc se moramo glede na porazne rezultate raziskav čimprej naučiti. Najbolje že v šoli. Pri tem pomaga tudi krožek Mladi in denar.
“Mladi se naučijo, da ne smejo porabiti več, kot zaslužijo. To je prvo pravilo, da ne zaideš v dolgove. Naučijo se voditi osebni proračun, spoznavajo, kako se pametno zavarovati, kako priti do prvih zaslužkov. Spodbujamo jih, da začnejo čim prej delati. Naučiti jih želimo tudi to, da je treba plačevati davke.”
Ljudem, ki ne načrtujejo svojih financ, se lahko zgodi, da preidejo v breme države, nastajajo socialna bremena in povečuje se socialna izključenost. Pri Javnem zavodu Socio iz Celja se trudijo za pomoč socialno šibkim mladim družinam, ki so se zaradi kreditov in sprejemanja slabih odločitev znašle v stiski, in starejšim.
Direktorica Suzi Kvas pravi, da se večkrat na mesec srečujejo z njimi in jim pomagajo do rešitev. Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije pa opozarja, da finančno opismenjevanje ni dovolj, temveč da mora država končno zaščiti uporabnike finančnih produktov in uveljaviti učinkovit nadzor, česar danes ne počne.
“Potrebujemo boljše rešitve in to bomo dosegli samo z učinkovitejšim nadzorom nad trgom. Zaostajamo za povprečjem EU. Prav je, da se država ukvarja tudi s finančnim opismenjevanjem, vendar to ne more biti nadomestilo za boljši nadzor finančnega trga. Z izjemo tržnega inšpektorata v Sloveniji ni nadzornika, ki bi imel nalogo finančnega nadzora z vidika potrošnikov. Takšen sistem je v današnjem svetu neprimeren.”
