S sprejetjem novega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti se je združil velik del politike, vendar so se na pokojnikih kmalu začela lomiti kopja. V Sloveniji letno umre okrog 20.000 ljudi. Pogrebna dejavnost bo prepuščena trgu, toda smrt bližnjega je zelo osebna izkušnja. Žalujoči so v tem obdobju izredno ranljivi.
Obred pokopa lahko stisko olajša, lahko pa povzroči stres. Verjetno bi v manjših občinah lahko dobili tudi povsem drugačne odgovore, a nasprotuje mu tudi skupnost občin.
Direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič: “Pokojnik je s tem zakonom postal tržno blago. To je neodgovorno od države.”
Nasprotniki zakona upajo, da ga bo pokopalo ustavno sodišče, ki je že leta 2000 povedalo, da je zaradi pietete do pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov te dejavnosti ni mogoče zagotavljati na prostem trgu. Pridobivanje dobička je namreč podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
Antropolog in socialni delavec dr. Jože Ramovš: “S čim naj nadomeščamo humanost in solidarnost? Zakon bi moral enako obravnavati vse.”
Odločevalci pogosto težko dojamejo tudi šibko finančno stanje, v katerem živi vsaj polovica vsega prebivalstva. Dokaz za nerazumevanje stisk ljudi v tako stresnem trenutku kot je smrt bližnjega, je zagotovo tudi odločitev izpred skoraj treh let. Od takrat namreč pogrebnina, ki je pokrivala pomemben del stroškov povprečnega pogreba, ni več pravica po pokojniku, ki jo je lahko iz zdravstvene blagajne unovčil tisti, ki je za pogreb poskrbel, pač pa je postala izključno socialni transfer, ki ga lahko dobi zgolj ožji sorodnik umrlega, a le v primeru, če uspe dokazati lastno veliko socialno ogroženost.
Vsi tisti, ki so tik nad pragom preživetja, večinoma tudi kreditno nesposobni, pa morajo denar dobiti kjer pač vejo in znajo. Trditve odgovornih, da je bil tak strošek iz zdravstvene blagajne anomalija, ne drži povsem: ob ukinitvi so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje povedali, da je bila pogrebnina namreč pravica iz zdravstvene blagajne že od samih začetkov uvedbe zdravstvenega zavarovanja. Pri nas ga imamo že iz časov Avstroogrske.
