Pravi človek na pravem mestu lahko stori veliko

Za to, da je novi predsednik UEFA iz majhne države, je bil potreben pravi trenutek, zdaj pa bo čas, da zvezo popelje korak naprej

Aleksander Čeferin na kongresu evropske nogometne organizacije v Atenah

foto: Aljaž Golčer

Korupcijska afera svetovne nogometne zveze je močno zamajala celotno vodstveno strukturo nogometa, a tudi leto dni po menjavi vodstva v FIFA se zdi, da se je tresla gora, rodila pa miš. Modus operandi ostaja podoben – a za to ne gre kriviti le tistih, ki si želijo vodilnih funkcij.

Gianni Infantino je, potem ko je v tesni bitki premagal klasičnega pripadnika stare garde, bahrajnskega šejka Salmana bin Ibrahima Al Khalifo, napravil nekaj nujno potrebnih reform, a vsaj toliko ostaja odprtih vprašanj. Še vedno ni razrešeno vprašanje Infantinove plače, medtem ko mu nekaterih kadrovskih menjav prominentnih figur prejšnjega režima nikakor ne gre zameriti, to je pač običajna in povsem normalna praksa v poslovnem svetu.

Lepa igra pravijo nogometu, a na ravni organizacijske strukture je vrhunski nogomet vendarle in skorajda izključno posel. FIFA je potrebovala revolucijo, šele čez čas pa se bo pokazalo, ali jo je dejansko dočakala. Svetovni prvenstvi v Rusiji in Katarju, predvsem slednje, sta plod preteklega režima in novi režim FIFA na morebitno spremembo prizorišča, kar zadeva Katar, ni niti pomislil.

Evropska nogometna zveza je doživela precej manj pretresov in novi, sedmi predsednik Aleksander Čeferin ima bržkone prav, ko pravi, da ni potrebna revolucija, temveč evolucija. Predsednik UEFA je tudi podpredsednik FIFA, še več pa se je, vsaj doslej, dogajalo v ozadju.

Suspendirani nekdanji predsednik Michel Platini je včeraj na kongresu – etična komisija krovne zveze mu je dovolila slovo – dejal, da ima čisto vest in da je UEFA pod njegovim vodstvom delala dobro.

Prav Francoz je močno pripomogel k, vsaj za Evropo, zimskemu svetovnemu prvenstvu na Bližnjem vzhodu čez 6 let, ko je Francija dobila številne trgovinske sporazume, njegov najljubši klub, Paris Saint-Germain, pa nove lastnike, medtem ko je bil nogomet v tem primeru kvečjemu, če sploh, stranskega pomena.

Včerajšnji kongres je, lahko bi dejali prvič v novejši zgodovini, na evropski nogometnopolitični prestol postavil kandidata, ki je povsem neobremenjen s preteklostjo. Teorije zarote bodo bržkone, tako kot vselej doslej, pri manjšini še vedno prisotne, a včeraj se je zdelo, da je evropska nogometna javnost z zanimanjem spremljala Čeferinove odzive po izvolitvi, saj ga še ne pozna tako dobro.

Predsednik evropske nogometne zveze, kar zadeva organizacijske strukture, ni samodržec in vseh niti nima v svojih rokah, a pravi človek na pravem mestu lahko za nogomet stori veliko.

Pri nas se je precej govorilo o tem, kaj lahko predsednik evropske nogometne zveze stori za slovenski nogomet, toda prvi mož UEFA predseduje petinpetdesetim vsaj na papirju enakovrednim nogometnim zvezam. Če bodo reforme pozitivne za vse, bodo pozitivne tudi za Slovenijo.

Novemu predsedniku pa želimo, da mu v dveh letih in pol uspe izpeljati, kar si je zadal pred začetkom kampanje. V tem mandatu lahko kratkoročno stori veliko. Število mandatov želi, to močno odobrava tudi strokovna nogometna javnost, omejiti.

Da pa bi lahko govorili o dolgoročnih učinkih,  bi bržkone potreboval še vsaj en mandat. Prva predsedniška naloga pa ga čaka danes – na seji izvršnega odbora bo  predlagal generalnega sekretarja UEFE.

uefa-congress-0064

uefa-congress-0065

uefa-congress-0074