Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
Je zato boj med krilaticami o bolj zeleni in trajnostni mobilnosti in tradicionalnimi avtomobilskimi vzorci res boj med Davidom in Goljatom?
Smo v tednu mobilnosti, ko od vsepovsod odmevajo krilatice o trajnostnih načinih prevoza. Čeprav je Evropa vodilna v svetu po iskanju novih rešitev o tem, kako potovati čim bolj zeleno in bolj inovativno, je moč avtomobilske industrije ne glede na vse še vedno zelo velika. Avtomobilov je iz leta v leto več, za nameček so ti še večji, v njih pa v kolonah presedimo več časa.
Če se na delo vozite v eno smer pol ure, samo s tem v avtu presedite 13 dni na leto, če potrebujete v eno smer eno uro, vam ta vožnja odvzame 25 dni na leto. Če temu prištejete še druge opravke, ste v avtu več kot mesec na leto.
Marsikje po svetu, tudi v Evropi, je dolgotrajno čakanje v kolonah vsakdan voznikov. Tak primer je Los Angeles, mesto, kjer je za ceste in parkirne prostore namenjenih 70 odstotkov površin v mestu, »to je mesto, kjer povprečno na teden v avtomobilu preždiš od 10 do 12 ur,« pravi pisatelj in nekdanji novinar Dan Koeppel, ki se v Kaliforniji bori za več prostora, odmerjenega kolesarjem. V deželi neskončnih cest in prometa so avtomobilski giganti nekoč vzoren javni prevoz pospremili na smetišče zgodovine. »Večina Američanov še vedno ne razume, da je avtov preveč. V kolonah sedijo ves dan, sovražijo to, a še vedno tega ne povežejo s številom avtomobilov v prometu.«
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov. Leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
»Evropa vsako leto sprejme od 14 do 15 milijonov avtomobilov, v Sloveniji je osebnih avtomobilov nekaj več kot milijon,«je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kot pravi, bo naraščanje avtomobilov v prihodnje še posebej izrazito v razvijajočih se državah, ki so trenutno sredi podobnega motorizacije prebivalstva, kot je bil zahod v 70ih letih prejšnjega stoletja.
Kako pa je v Evropi?
V delo z lobisti avtomobilistične industrije je bil v evropskih institucijah šest let vpet Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti. Kot pravi, je delo lobistov jasno, ko gre za poskuse vplivanja na politične odločevalce v obliki sestankov in pogovorov, bolj v meglo zavito pa je njihov delež v različnih političnih kampanjah in oglaševanju. »Avtomobilska industrija je na svojem vrhuncu, poenotenje evropskega prostora je to še okrepilo.«
Po raziskavi LobbyFacts.eu avtomobilska industrija povečuje sredstva za lobiranje v Evropi. Od leta 2011, ko naj bi za lobiranje namenila nekaj več kot sedem milijonov evrov, je bil leta 2014 ta delež trikrat večji. Avtomobilski giganti so letos za ta namen odmerili 40 odstotkov več sredstev kot leta 2012.
Dvolični potrošniki
Eno je povezovanje politike in industrije, drugo ravnanje potrošnikov. In tukaj potrošniki v zadnjih letih kažemo zanimiv, dvoličen, obraz. Tipičen primer za to tako imenovani SUV-ji, športni terenci, ki jih je na cestah vse več, čeprav so okoljsko vse prej kot nedolžni. »Ta niša je danes je danes že kar konkretna na trgu,« je povedal Okorn, »dosega petino, celo četrtino trga, ta trend je zelo dobro viden«.
»Kar je meni najbolj zanimivo – kupujejo jih ekološko ozaveščeni ljudje. Nismo konsistentni, smo ozaveščeni, ko nam to ustreza. Zakaj bi industrija delala drugače, če pa nas ima ujete?«
– Andrej Brglez
