Te dni se v Sloveniji mudi 50 Američanov, potomcev slovenskih izseljencev, ki so se zakopali v arhivske vire. Sem so prišli, da najdejo svoje sorodnike in obiščejo kraje, ki so jih pred stoletjem in več zapustili njihovi predniki. Na rodoslovni konferenci, ki je ta teden v Ljubljani, jih je nekaj spoznala tudi naša novinarka Maja Ratej.
Nobeden od skupine približno petdesetih Američanov, ki so te dni obiskali Slovenijo, ne govori slovensko, razen nekaj besed iz železnega repertoarja vsakogar, ki se turistično dotakne naše države.
“Znam reči dober dan in hvala.” – Barbara
Velika večina ameriških prišlekov se je upokojila že pred leti in pri številnih je bila prav upokojitev sprožilec nostalgične radovednosti, kako in zakaj so ladje v daljni preteklosti na ameriška tla prinašale usode njihovih prednikov. V tistem daljnem svetu na vzhodu so zaprli vrata za seboj in začeli življenje postavljati na novo na zahodu, kjer so cveteli rudniki, tovarne, kjer se je nad vsem bočil slogan ameriških sanj.
“Ker sem študirala zgodovino, me je zanimala preteklost. Moji starši niso radi govorili o preteklosti. Želela sem izvedeti več o Sloveniji.” – Carol
“V ZDA smo lahko izpolnili ameriške sanje, vsaka generacija je lahko bila boljša od prejšnje, to se dogaja še danes.” – Larry
Slovenci so se množično naseljevali v Ameriki že v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja, nato pa je po letu 1945 sledil še nov val priseljencev. Pri štetju leta 2000 je slovensko poreklo navedlo 175.099 oseb, največ v Ohiu, Pennsylvaniji, Illinoisu, Minnesoti, Wisconsinu in Kaliforniji. Neuradne ocene o številu Slovencev in njihovih potomcev v ZDA so še precej višje, od 300.000 do 600.000.
