“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Botro je močno ganila Mašina stiska, sredstva za violino zbira zares inovativno
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Vsestranska odličnjakinja kljub obupnim bivalnim razmeram
Maša je nadarjena violinistka, ki z mamo in bratom živi v starejšem stanovanju brez sanitarij, a je bila v osnovni in glasbeni šoli vseskozi odličnjakinja. “Prijazno, simpatično, družabno in sočutno dekle je, zelo rada nastopa. Je tudi članica šolskega godalnega orkestra in vedno je med prvimi, ki pomagajo novim članom, ko se vključujejo vanj. Vedno je pripravljena pomagati,” jo opisuje ravnateljica nižje glasbene šole. Ker je tudi sama glasbenica, posebno poudarja pomen uspehov, ki jih je dosegla kljub razmeram, v katerih živi. “Vsi njeni uspehi so vredni posebne pohvale in spoštovanja. Zagotovo bi bili še večji, če bi imela možnosti, kakršne imajo drugi. Tako pa se njene sanje o nadaljevanju šole žal niso mogle uresničiti,” z dekletom sočustvuje ravnateljica.
Nakup glasbila pogoj, ki je preprečil njene sanje
Mašine sanje, da bi šolanje lahko nadaljevala na srednji glasbeni šoli, je namreč preprečil pogoj, da za to potrebuje svoje lastno glasbilo. Za deklico, ki po očetovi smrti živi z brezposelno mamo in mlajšim bratom, prav tako odličnjakom, je to nedosegljivo visok strošek.
V nižji glasbeni šoli so ji pomagali tako s subvencioniranjem oz. oprostitvijo plačila vadnin kot z najemom inštrumenta, pri šolanju na višji stopnji pa taka pomoč ni možna. A ravnateljica pravi, da sanje še niso popolnoma zamrle: s primernim instrumentom je pot k profesionalni glasbeni karieri še zmeraj mogoča. “Ni še vse izgubljeno; če bi dobila primeren inštrument, bi se lahko odločila za glasbeno pot ali pa bi se ob izbrani srednji šoli vpisala še na vzporeden program srednje glasbene šole. Ni še prepozno, nikakor ne!”
A tudi če ne, dober inštrument potrebuje za igranje v orkestru in manjših zasedbah. “Maši glasba res veliko pomeni; sprošča jo, pomirja, z njo se čustveno izraža. Zato bo glasba brez dvoma tudi v prihodnje pomemben del njenega življenja.”
Za razvoj številnih nadarjenih denar prevelika ovira
Otrok, ki kljub uspehom, prepoznani nadarjenosti in veliki želji po igranju inštrumenta glasbene poti ne morejo nadaljevati, ker starši ne zmorejo plačila, je iz leta v leto več. V Mašini šoli pravijo, da se je njihovo število predvsem v zadnjih treh letih precej povečalo in da je prav strošek nakupa instrumentov pogosto stopnička, pri kateri se glasbeno izobraževanje na višjih stopnjah za številne ustavi.
Jaz dam prosti čas in storitev, stranke pa nakažejo denar
A čeprav se je bila Maša za zdaj prisiljena odreči svojim sanjam o srednji glasbeni šoli, se ji ta možnost morda odpre vsaj v naslednjem šolskem letu. Maša je namreč vključena v Botrstvo in njena botra Mirjam se je odločila, da ji pomaga. “Ko sva si začeli dopisovati, je bila stara 13 let, a je v pismih pokazala tako zrelost in ljubezen do glasbe, da me je res ganila. Ker je moja strast energetsko zdravljenje ljudi, sem si zamislila, da bi svoj prosti čas namenila zdravljenju, vendar tako, da vse moje stranke najprej vplačajo mojo storitev na poseben sklic pri ZPM Moste oz. Botrstvu, ki je odprt samo za zbiranje sredstev za Mašino violino. Vsaka moja stranka mora pred dogovorjenim terminom pokazati potrdilo, da je res vplačala, tako da z denarjem nimam popolnoma nič, vse gre za Mašo. Jaz izvajam le zdravljenje in pri tem imam pogosto v mislih, zakaj to počnem; predstavljam si Mašo, kako igra na violino. Čeprav je v resnici še nikoli nisem videla. In to me še bolj motivira. Tako smo vsi zadovoljni: stranka, ker dobi storitev, Maša in jaz, ker naredim nekaj dobrega.”
Pomoč Maši je postala absolutna četrtkova prioriteta
Mirjam od pomladi še ni zamudila nobenega delovnega četrtka. “Odkar to počnem, je to zame absolutna četrtkova prioriteta. Čas za kosilo, ki je temu namenjen, je rezerviran samo za to mojo misijo. Nikoli ne grem na kosilo, vse sestanke in druge obveznosti si prilagodim tako, da imam to uro prosto – vse je podrejeno temu, da se nabira denar zanjo. Sicer počasi, a zelo vztrajno! To je moj prispevek k Botrstvu!”
Poziv k pomoči, da bo violina čim prej v Mašinih rokah
Cena za primerno violino je res visoka, za zdaj je zbrana približno tretjina potrebnega denarja. Mašina botra si zato želi, da bi ji pri tem pomagal še kdo. “Želela bi si, da bi bilo to čim prej, ker vem, kako zelo si želi igrati v orkestru. Sama pa sem že tako ali tako sklenila, da ko končam zbiranje za Mašo, zagotovo nadaljujem to akcijo za otroke, ki so v podobni stiski – morda potrebujejo športni pripomoček, počitnice, kar koli. Tako prisluženih sredstev nočem zase, s tem si želim nekomu pomagati,” je odločena botra Mirjam.
Uresničene bodo sanje obeh
Kljub veliki akciji, ki jo je začela zanjo in o kateri Maša sploh nič ne ve, se torej Mirjam z njo še nikoli ni srečala. Tudi takrat, ko bo Maša dobila novo violino – v to botra trdno verjame – se najbrž ne bosta spoznali. “Čutim pa veliko željo, da bi šla na njen koncert, na katerem bi zaigrala na to novo violino. Tako bi se sanje uresničile ne le njej, pač pa tudi meni!”
