Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?

Na otroškem igrišču bi bilo lahko do 500 odstotkov več kadmija kot v naravnem okolju

Vrednosti nevarnih snovi v tleh pri nas določa 20 let stara uredba, ki se je zgledovala po nizozemskem modelu, zdaj pa  je ministrstvo za okolje in prostor presodilo, da sta primernejša nemški in avstrijski model. Predlog nove uredbe ne pozna več mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti, ampak določa standard kakovosti glede na to, ali gre za otroško igrišče, kmetijsko, stanovanjsko ali industrijsko območje. Ti standardi, še posebej za industrijska območja, dopuščajo za več tisoč odstotkov višje vrednosti od prejšnjih mejnih vrednosti.

Kot pojasnjuje Helena Matoz z ministrstva za okolje in prostor, uredba daje izhodišča za pravilno vzorčenje tal in pridobivanje pravih podatkov: “Cilj ministrstva je zavarovanje ljudi in okolja.”

Toda okoljevarstveniki v njej vidijo zmanjševanje stroškov sanacije degradiranih območij, omogočanje nadaljnjega onesnaževanja tal in lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedujejo celo kazenske ovadbe in pričakujejo umik predloga. Kemik Tomaž Ogrin je prepričan, da bi najprej morali narediti celovito presojo vplivov na okolje. Opozarja, da po uredbi približno tretjina Celjske kotline ne bi bila več problematična.

“Osnutek uredbe izredno močno vpliva na zdravje ljudi in okolje, ker povišuje prav vse koncentracije, ki so bile do zdaj priznane za mejne. Dopustno vsebnost kadmija uredba zvišuje za 100 odstotkov. Potem so tu pesticidi in druge nevarne snovi, ki so višje za 1.000, 2.000, 20.000 odstotkov.”

Član skupine, ki je pripravila strokovne podlage za uredbo, Marko Zupan z Biotehniške fakultete, pravi, da so vse te številke in standardi kakovosti arbitrarno dogovorjene vrednosti.

“Vem, da je kadmij rakotvoren. Ampak gledati je treba tudi pot, po kateri pride do nas. Kadmij dodajajo tudi v okna in ga je veliko več kot v zemlji, vendar nam nič ne škoduje, tudi če okno poližemo.”

Zupan izpostavi tudi svinec, za katerega pravi, da se ne prenaša na rastline, je pa nevarno uživanje delcev, ki so prišli na rastlino. “Rastline je treba oprati.”

Direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik meni, da bi bilo treba uredbo napisati posebej za našo državo, z upoštevanjem problemov in onesnažil v tleh. Namen uredbe bi moralo biti izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ki živijo na teh območjih. Izpostavlja, da se svinec absorbira v rastline, ki jih jedo ljudje in živali.

“Prek prehranjevalne verige pridejo v človeka. Tam, ker tla vsebujejo ogromno svinca, cinka, kadmija, kroma in podobnega,  prašni delci prihajajo tudi v zrak. Te delce človek potem vdihuje. V telo prihajajo tudi prek kože.”

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Ivan Eržen je zadovoljen, da uredba razlikuje med posameznimi vrstami zemljišč. “Bomo pa opozorili na to, da je treba, vsaj kar zadeva otroška igrišča, znižati dovoljene vsebnosti organskih snovi. Prav nobenega razloga ni, da bi bile toksične snovi na igriščih.”

Medtem ko Eržen opozarja predvsem na organske snovi, Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje opozarja tudi na anorganske toksine, ki bi po novi uredbi ogrožali otroke.

“Ko na otroškem igrišču dovolijo 2 miligrama kadmija, je to od 400 do 500 odstotkov več, kot ga je v naravnem okolju. Že iz evropske direktive iz leta 2004 je popolnoma jasno, da ni mejne vrednosti, ki ne bi škodljivo vplivava na prebivalstvo, kaj šele na otroke.”

Primerjava med vrednostmi

V Avstriji je mejna vrednost svinca na kilogram suhe snovi 100 mg/kg suhe snovi, v Nemčiji 200, v predlogu slovenske uredbe pa 150. Očitno so se odločili za srednjo pot. Pri cianidih je v Avstriji ta vrednost za otroška igrišča 5 miligramov, v Nemčiji 50, Slovenija je prevzela slednjo, torej 10-krat višjo od avstrijske. Višjo, nemško vrednost je Slovenija prevzela tudi pri arzenu, pri dioksinih pa uredba predvideva celo 4,5-krat višjo vrednost od Nemške in kar 9-krat višjo od Avstrijske.

Stvari niso tako preproste

Drugače od dosedanje uredbe predlog med drugim sploh ne opredeljuje vrednosti cinka. Marku Zupanu z Biotehniške fakultete se to ne zdi problematično.

“Cink je mikroelement, ki ga ljudje potrebujemo, mogoče vam ga kdaj zdravniki tudi predpišejo. Da pa bi z okolja dobil takšne količine, da bi bil toksičen, nisem zasledil.”

Preverili smo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, kjer poudarjajo, da je za človeka povečan vnos prav tako nevaren kot pomanjkanje cinka. Zdravniško predpisovanje cinka seveda nikakor ni enako temu, kar vnesemo, če živimo v onesnaženem okolju, ali vnesemo z onesnaženo hrano, vodo ali zrakom.

Posledice življenja z nevarnimi snovmi

Boris Šuštar opozori na kritično onesnaženost Celjske kotline s cinkom, svincem in kadmijem, na nekaterih območjih pa tudi z nikljem in arzenom.

“Rak ni edina bolezen, ki jo povzročajo težke kovine. Tu so bolezni ledvic, mehurja, ščitnice. Indikativno je, da ima veliko moških tukaj težave s ščitnico, kar je drugje neobičajno. Obolenj dihal je 50 odstotkov več  od  od slovenskega povprečja. Srčno-žilnih bolezni 20 odstotkov več od slovenskega povprečja.”

Toda Ivan Eržen pravi, da na NIJZ nimajo podatkov, ki bi jasno dokazali povezanost nevarnih snovi v Celju z večjo obolevnostjo. Opozori pa na številne tuje raziskave, ki so dokazale rakotvornost kadmija in svinca. V Celju sicer zaznavajo višjo obolevnost za rakom na ledvicah, vendar jim tega še ni uspelo povezati s kadmijem. Ob tem pove, da so bili prej upravičeni reagirati šele pri 12 mg kadmija, zdaj pa bi lahko ukrepali že pri 2 mg. To je sicer dvakrat višja vrednost od prejšnje mejne.

Konj v tem okolju včasih ni preživel več kot eno leto

Predniki Franca Cajhna so hišo v Bukovžlaku postavili, še preden je tam začela onesnaževati Cinkarna. “Vsi zbolevajo za boleznimi ščitnice, veliko je raka na črevesju, raka na pljučih, kožnih bolezni.” Domačin pove, da so se vsi, ki so imeli dovolj denarja, odselili od tod.

Le nekaj metrov stran od hiše, pred katero kadmij v listih rdeče pese za 700 odstotkov presega dosedanjo mejno vrednost, stojijo nove zgradbe z novimi otroškimi igrišči. Namenjene so mladim, ki delajo pri obrtnikih.

“Rekli so nam, da so   delavci večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik in da se bodo tako in tako vrnili nazaj, še preden bodo zboleli.”

Domačini so prepričani, da je podobna logika pripeljala tudi do predloga nove uredbe. “Kapital ne gleda na človeka in na zdravje,  le na finance.”

Na ministrstvu vztrajajo, da je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje. Javna obravnava se je končala 16. avgusta in vse smiselne pripombe naj bi upoštevali.

“Pri cinku smo bili že pri pripravi osnutka v dilemi. Zdaj bo zagotovo vključen nazaj v uredbo. Tudi jasnejše člene moramo napisati, saj smo v javni obravnavi ugotovili, da uredba vendarle ni tako enoznačno in jasno napisana, da bi bila ljudem razumljiva.”

Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica.

 

Gorazd Rečnik