Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok.

Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.

Drava je naša najbolj vodnata reka in zato tudi glede hidroenergije najbolj izkoriščena. Pa ne le pri nas, njen potencial izkoriščajo tudi čez mejo v Avstriji, kjer pa so ugotovili, da lahko izkoristijo tudi smer njenega toka. Koroški in mariborski ribiči že več let opozarjajo na to, da Avstrijci mulj oziroma sediment iz svojih akumulacijskih jezer spuščajo kar v strugo Drave, tok pa to prinese k nam.

A ker le opozarjanje in fotografije početja Avstrijcev niso dovolj, državni monitoring pa problema kalnosti Drave ni zaznal, je leta 2012 Zavod za ribištvo Slovenije pripravil elaborat o onesnaženosti reke Drave s kalnostjo.

Bojan Javornik predsednik zveze ribiških družin Maribor: “Raziskava je pokazala bistveno zmanjšanje velikosti in števila vrst rib. Če se to nadaljuje dolgoročno, potem reka počasi umira.”

Omenjeni elaborat so takrat predstavili tudi na zasedanju stalne slovensko – avstrijske komisije za Dravo. Problem torej ni nov in je znan tudi uradnim ustanovam. Ukrepov, da bi se to prenehalo, pa ni.

Slovenski predsednik komisije doktor Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor: V štirih letih se je spremenilo to, da je bil problem prepoznan kot vpliv na slovensko stran.”

Takrat je bil sprejet tudi sklep, da Agencija RS za okolje skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor vzpostavi sistem za spremljanje stanja tega sedimenta na slovenski strani. Torej, koncentracijo sedimenta oziroma suspenzije v enoti vodnega stolpca pri nas zdaj spremljajo. A problem je, da obstoječe meritve ne kažejo posebnega stanja kot je v mejah normale.

Mitja Bricelj: Kot se zdi, obstoječe meritve niso najbolj relevantne ali pa se ne ujemajo z oceno ribičev. Če pa nimamo uradnega podatka, da zadeva presega obstoječe dovoljene koncentracije, potem težko avstrijsko stran obtožujemo in od nje zahtevamo, da naj ravna drugače.”

“Tisto, kar že ves čas težimo, je, da se združijo sile tako Dravskih elektrarn, Agencije za okolje in Zavoda za ribištvo in da skupaj oblikujejo predlog, ki je izvedljiv in s tehtnimi rezultati meritev povečajo kredibilnost slovenskega nastopa do Avstrije.”

Nakladanje mulja na rečno transportno ladjo in praznjenje tega v strugo reke Drave – ladja je vedno bolj prazna in s tem lažja

Veronika Gnezda