Pomembne so male zmage, ki so v resnici velike

Predvajaj

foto: Borut Živulović/BOBO

Svetovalnica za migrante je društvo, zagovorniška in članska organizacija, v kateri je, kot pravi Goran Lukić, član na prvem mestu. Svoje delovanje financirajo s članarinami in z donacijami.

Poletje se pri njih nič ne pozna, telefoni zvonijo, k njim ne prihajajo le ekonomski migranti, temveč tudi prosilci za azil, ki imajo težave s postopkom, tujci, ki so padli v kolesje administracije in imajo probleme pri pridobivanju dokumentacije. “Težave se poglabljajo in širijo,” razlaga Lukić. Na drugi strani pa so institucije zelo okorne.

“Ko opozoriš na težavo, je prvi refleks institucije, da te prepričuje, kako težave ni. Ustanove v Sloveniji nimajo stališč, imajo le izvedbeno funkcijo nekega organa, ki je nad njimi.”

Kaj potem delajo, se sprašuje Goran Lukić: “Predstavljajte si migranta, ki pride v Slovenijo. Pošiljajo ga na zavod za zdravstveno zavarovanje, pa na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa na inšpektorat za delo in na tožilstvo. Saj ne ve več, kdo ga zafrkava.”

Zakaj je zapustil “varno sindikalistično službo”?

“Pričakoval sem, da se bo organizacija, kjer sem bil v službi, spreminjala, a je, na žalost, pogosto prevladala inercija. Zato smo začeli to zgodbo s Svetovalnico za migrante in niti trenutek ne obžalujem te svoje odločitve.”

Kaj se dogaja na slovenskem trgu dela?

V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje. Nisem optimist. Če se država ne bo zganila, bodo ta prostor zavzeli tisti delodajalci, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje.” Ko delavcu rečejo, da bi moral prijaviti, tožiti delodajalca, ki jih izkorišča, ki krši njihove pravice, kakšna je reakcija?

“Nekateri najprej kar zamrznejo. Povemo mu, da ta delodajalec živi od njegovega dela, si kupuje svoje bmw-je od plače, ki je delavec nima. Zdaj naj se pa odloči, ali bo skrbel za njegovo ali za svojo družino. Če mu daš vedeti, da si delavec, ki ima pravice, ne pa enota za izkoriščanje, te bo primoran tako dojemati.”

Kaj pa misli o najrazličnejših nacionalnih, evropskih projektih, povezanih z migranti?

“Ti projekti so zelo popularni, a do kam si upajo? Do politično korektnih plakatov, na katerih se vsi objemajo z eksotičnimi tujci, da bi pa financirali zagovorništvo, to pa ne. Država se raje umakne. Ne bo dajala javnega denarja, da se potem javne institucije toži …”

“V tem delu uživam. Pomembne so mi male zmage, ki so v resnici velike zmage.”

Daljša različica pogovora:

*pogovor v celoti