Naši rokometaši uspešno spreminjajo slog igre in pristop. Lahko na olimpijskih igrah presenetijo?
Slovenski rokometaši so sinoči v Opatiji odigrali še zadnjo pripravljalno tekmo pred odhodom na svoj tretji olimpijski turnir, ki ga bodo naslednji mesec odigrali v Riu de Janeiru. Na tekmi med Hrvaško in našimi smo videli še več skrivanja kot pred dnevi v Kopru. Na srečo tudi poškodba Marka Bezjaka ni hujša.
Že pred zadnjo tekmo pred OI smo bili obveščeni, da po tekmi končne odločitve o potnikih za Brazilijo še ne bo in da jo bodo najprej izvedeli igralci po današnjem večernem treningu na Kozini. Da bosta dva s prvotnega seznama morala ostati doma in jima bo za spomin ostala le olimpijska oprema, se je vedelo že od preboja slovenske vrste na olimpijski turnir v začetku aprila. Tudi ob vprašanjih v to smer, ki smo jih namenili igralcem, so se vsi izkušeni ognili na zelo diplomatski način, mlajši so zgolj odkrito povedali, da v reprezentanci niso zato, da bi razmišljali o nalogah, ki jih ima selektor.
Veliko je bilo že pred tekmo in tudi po njej debat v smeri ali je poteza našega selektorja in tudi že prekaljenega olimpijca v vlogi igralca in selektorja pravilna. Njegovi kolegi iz drugih reprezentanc so že objavili potnike za Brazilijo, Veselin Vujović je čakal do zadnjega trenutka. Ob vsem je najmanj na sinočnji tekmi ves čas igral s kombinacijami na igrišču, ki jih na olimpijskem turnirju skorajda nikdar ne bomo videli skupaj na igralni površini. Ampak to je pravica, ki jo ima in on je na koncu edini, ki odgovarja za končni izid.
Ob svojem prihodu je slovensko klop je nekdanji zvezdnik svetovnega rokometa dodobra spremenil miselnost v naši vrsti. Fantje so tudi ob svojih največjih uspehih stavili na ogromno divjanja po igrišču, pomembno jim je bilo le, da dosežejo gol več od nasprotnikov. V nekaj prvih dneh skupnih priprav so spremenili filozofijo v smeri, da prejmejo vsaj en gol manj kot so ga dosegli. Verjemite mi, da to ni enostavno in začetno lovljenje in tudi neuspeh na Poljskem na zadnjem evropskem prvenstvu, ni ravno kazal v smer uspešnega nadaljevanja.
Na rokometni zvezi so navkljub le 12. mestu popolnoma zaupali trenerju, ki je bil kot igralec bolj viden v napadalnih nalogah. Vsi tisti, ki so kadarkoli igrali z njim pa dobro vedo, da je svoj napad vedno gradil tudi na izjemni obrambi in to uveljavlja tudi zdaj. Na podoben način kot z našo reprezentanco je uspel tudi v Zagrebu, kjer tudi nima na voljo vsega tistega kar si nekateri njegovi kolegi lahko privoščijo v klubih, kjer je denarnica precej bolj razprta kot pri serijskem hrvaškem prvaku.
Mimo še nečesa tudi ne smemo. Kot prekaljen rokometni maček je ob vseh novostih Veselin Vujovič tudi dobro vedel, da v srce naše vrste v garderobi ne smemo pretirano poseči. Morda se je na začetku zdelo da je, sploh ob odhodu Dragana Gajića. Kmalu po tem pa je tudi on dobro vedel, da če te zavrne slačilnica, se lahko pišeš tudi Veselin Vujović, pa ne boš imel uspeha. Po opravljenem v aprilu in juniju in tudi v tem pripravljalnem obdobju, gre Slovenija lahko mirno v Rio de Janeiru vsaj po ponovitev 8. mesta, ki ga je v Sydneyu osvojila prva slovenska olimpijska rokometna vrsta.
