Slovenija bo letos drugič sodelovala na eni največjih parad ponosa na svetu, ki bo v Berlinu. V Reakciji bomo s pomočjo slovenskih in tudi tujih gostov na paradi pojasnili, zakaj je nemška prestolnica tako strpno in odprto mesto ter s kakšnimi težavami se morajo trenutno še vedno soočati člani LGBT skupnosti.
Ena najranljivejših skupin so istospolno usmerjeni begunci, ki so skoraj popolnoma izključeni iz družbe. V Berlinu lahko najdejo zatočišče.
Ena bolj množičnih prireditev v Evropi je to soboto v Berlinu, kjer poteka parada ponosa oziroma kakor ji pravijo Nemci – Christopher Street Day parade. Vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev, med njimi so tudi Slovenci, ki so se preselili v Berlin.
“Ljubljana mi ni dajala take svobode kot mi jo daje Berlin. Življenje tukaj gradim brez preprek, ki bi jih lahko imel v Sloveniji.”
Blaž Čuk, modni oblikovalec
Nemška prestolnica je že od nekdaj veljala za zelo strpno in multikulturno mesto. “Raznolikost je vrednota tega mesta,” pravi Miha Lobnik iz organizacije Legebitra, ki se letos znova priključuje berlinski paradi ponosa.
Boju za enakopravnost LGBT skupnosti v družbi pa se že drugo leto na berlinski paradi ponosa pridružuje tudi Slovenija s svojim tovornjakom pod pokroviteljstvom slovenske veleposlanice v Berlinu Marte Kos Marko.
Veleposlanica, ki dobro pozna nemško okolje, opaža velik razkorak med slovensko in nemško družbo v sprejemanju LGBT skupnosti: “V Sloveniji je videti, kot da bi bila politika nad narodom, tukaj v Nemčiji pa je drugače. Še vedno se ni pokazala politična volja za možnost popolne izenačitve istospolno usmerjenih pred zakonom. Po drugi strani pa je videti kako je istospolna usmerjenost sprejeta v javnem življenju, tudi politikov.”
Ena najranljivejših skupin so istospolno usmerjeni begunci, ki so skoraj popolnoma izključeni iz družbe. V Berlinu lahko najdejo zatočišče.
