Naše jame so med biotsko najbolj pestrimi jamami sveta in po podatkih jamskega katastra iz marca 2016 jih imamo v Sloveniji kar 11.683. Prav pri nas je bil prvič – kot izključno jamska žival – opisan hrošček drobnovratnik, ki so ga leta 1831 našli v Postojnski jami. Od takrat je bilo na našem ozemlju najdenih približno 160 različnih vrst in podvrst podzemeljskih hroščev, med njimi so tudi zelo redke in endemične, vezane le na eno ali dve naši jami. In ti dragoceni osebki že od nekdaj mikajo tuje zbiratelje in preprodajalce in to ne le od daleč. Čeprav je prepovedan odlov podzemeljskih živali v zgolj zbirateljske namene, jamski hrošči pa so zakonsko zavarovani, to še nič ne pomeni.
Pred približno pol leta so v jami na Kočevskem po naključju odkrili nekaj deset nelegalno postavljenih pasti za jamske hrošče, še več so jih našli pozneje v petih jamah na območju Dobroveljske planote. Kdo to počne, še ni znano – vemo, da gre za tujce – je pa znano, zakaj. Na evropskih borzah žuželk lahko cena nekega našega jamskega hrošča endemita doseže tudi 5000 evrov.

Dežela, polna lukenj – tudi to je Slovenija. V naših jamah namreč živijo hrošči, ki že dolgo mikajo tuje zbiratelje in preprodajalce. A zadnje čase ne več le od daleč. Čeprav je to, da tujci stikajo po naših jamah, že dolgo znano, pa je število odkritih pasti v zadnje pol leta preseglo vse meje.

In zaradi redkosti teh podzemeljskih hroščev pa tudi zaradi njihovih zunanjih posebnosti nekatere vrste že dolgo mikajo tuje zbiratelje in preprodajalce. Zadnje čase ne več le od daleč. Prav Teo Delić iz skupine za speleobiologijo na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani je s skupino študentov odkril prve nelegalno postavljene pasti za hrošče. Najprej na Kočevskem, pozneje še več teh na Dobroveljski planoti.

V 6 jamah so skupaj našli približno 160 pasti.

A škoda zbirateljev in preprodajalcev ne zanima. Kdo točno stika po naši jami, za zdaj še ne vedo, gotovo pa gre za tujce, ki z našimi hrošči potem trgujejo na borzah žuželk po Evropi, pravi direktor Zavoda za varstvo narave Darij Krajčič.

Da bi to početje preprečili, se je združilo kar nekaj institucij, med njimi tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor pa tudi Generalna policijska uprava. Policija namreč do sedaj še ni obravnavala primera nezakonitega lova jamskih živali. Zagrožena zaporna kazen za to je tri leta; če gre za večjo škodo, tudi pet let.

Če živite v bližini kakšne jame, bodite pozorni – če se vam zdi, da ste opazili ljudi, ki kradejo naše jamske hrošče, takoj pokličite policijo.

Veronika Gnezda