Ko je Matevž Lenarčič po poletu okoli sveta pristal na naši Obali, se je pravo delo znanstvenikov pri projektu šele začelo. Ugotovili so velike presežke črnega ogljika, enega ključnih globalnih onesnaževalcev, nad območji Jugovzhodne Azije, imuna pa niso niti območja zahodnega sveta. Meritve črnega ogljika na tolikšni višini so edinstven slovenski znanstveni podvig, ki se je izkazal za precej ugodnejšega od načinov, ki jih izvaja na primer Nasa, navdihnil pa je tudi podobne okoljske podvige, kot je polet španskega pilota Michela Gordilla »Od pola do pola«. Znanstveni epilog tretjega potovanja Matevža Lenarčiča okoli sveta bomo v studiu pisali skupaj z vodilnim znanstvenikom pri projektu dr. Grišo Močnikom.
Ko je Matevž Lenarčič po poletu okoli sveta pristal na naši Obali, se je pravo delo znanstvenikov pri projektu šele začelo. Ugotovili so velike presežke črnega ogljika, enega ključnih globalnih onesnaževalcev, nad območji Jugovzhodne Azije, imuna pa niso niti območja zahodnega sveta.
Klimatolog Michael Mann: “Zaradi črnega ogljika se led na Arktiki in Antarktiki topi hitreje. Črni ogljik zelo vpliva na podnebne spremembe.”
Meritve črnega ogljika na tolikšni višini so edinstven slovenski znanstveni podvig, ki se je izkazal za precej ugodnejšega od načinov, ki jih izvaja na primer Nasa.
Dr. Griša Močnik: “Meritev na višini okrog 3 km je malo. Podatki so novi, povezati jih je treba z znanjem, ki smo ga dobili v laboratorijih.”
Slovenski projekt pa je navdihnil tudi podobne okoljske podvige, kot je polet španskega pilota Michela Gordilla “Od pola do pola”.
