Afera s Panamskimi dokumenti omenja tudi dva slovenska športnika s podjetjem v davčni oazi. Na kakšen način sploh prejemajo svoj zaslužek slovenski športniki v domovini in tujini? Pozanimali smo se o njihovem statusu in o tem, kako je njihova usoda povezana z mednarodnimi finančnimi praksami. Kako je s plačami slovenskih športnikov, davki in nikoli izplačanimi zaslužki? Odgovore smo poiskali pri športnikih, klubskih funkcionarjih in davčnih strokovnjakih.

Kako je s plačami, davki in nikoli izplačanimi zaslužki? Odgovorjajo športniki, klubski funkcionarji in davčnih strokovnjaki

Afera s Panamskimi dokumenti omenja tudi dva slovenska športnika s podjetjem v davčni oazi. Na kakšen način sploh prejemajo svoj zaslužek slovenski športniki v domovini in tujini?

V Sloveniji je večina športnikov v moštvenih panogah samostojnih podjetnikov – oziroma samostojnih športnikov, ki imajo do letnega zaslužka 100.000 evrov ogromno davčno olajšavo. Priznanih imajo kar 80 odstotkov normiranih stroškov, obdavčenih pa je 20 odstotkov zaslužka.

Tudi tujci v slovenskih klubih pridobijo status samostojnega športnika v Sloveniji in pri nas plačajo davke. Kar pa hkrati pomeni, da tudi slovenski športniki v tujini, če si spremenijo davčno rezidentsvo, plačajo davke drugje in naša država, denimo od milijonov NBA-jevcev, ne dobi nič davka.

Po svetu je precej razširjena praksa, da klub športniku del zaslužka plača kot plačilo za uporabo njegove javne podobe in nakaže denar na podjetje – pogosto v davčni oazi. Zaradi tega je kot poskus davčne utaje na sodišču nogometaš Lionel Messi.

Od nagrad v tujini pa naši tekmovalci, na primer v alpskem smučanju in skokih, plačajo davek gostitelju in pogosto še Sloveniji. Tako kot boksar Dejan Zavec. Nekateri slovenski športniki v atletiki, tenisu, kolesarstvu pa so svoje davčno rezidentstvo preselili v Monako ali Dubaj.

Franci Pavšer