Pred nekaj dnevi smo poročali o prvih, še bolj sramežljivih korakih nove znamke DS na našem trgu. Velik Citroen je še vedno v bližini, a DS-jevci ne skrivajo, da so pripravljeni na samostojnost. Upajmo, da ta ne bo kot slovenska.
Imajo pa pri DS-u kar nekaj argumentov. DS3 je tako ali tako svojevrsten fenomen, DS5 prodira na daljna tržišča, DS4 pa je grdi raček. Ki bo verjetno kdaj tudi labod, a po prenovi je še vedno bolj ali manj jasno, da gre za – sicer imenitno – različico C4.
Mogoče prav zaradi tega, so se pri DS-u lotili zgodbe z drugega konca. Ob prenovi tako avtomobila kot znamke, so mu pritaknili še eno izpeljanko. Imenuje se Crossback!
Križanci, prostočasje, drvenje preko brezpotij in neskončne zabave ob sončnem zahodu so trenutna modna zapoved mladih in uspešnih – in na vse to stavi tudi CrossBack. 30 milimetrov višji, s črno obrobljenimi sanmi strešnega prtljažnika, odlično opremljen in zelo dobro vozljiv ima avto kar nekaj primerjalnih prednosti. Pa ne le marketinških.
Najprej 1,6-litrski dizelski BlueHDi. Čeprav je in bo zelo pogost v koncernskih vozilih, se mu javno poklonimo. Odličen stroj je to; uporabljan razumno, ali celo z mislijo na porabo, je že kar smešno varčen. Doseči 5 litrov s štirimi potniki in prtljago ni posebna težava – tako 60-litrski rezervoar skupaj s porabo poskrbi za resnično pustolovsko avtonomijo.
Šest stopenjski samodejni menjalnik streže avtomobilu brez težav, njegovega snežnega režima žal nismo uspeli preizkusiti, športni je prepričljiv. Kljub našemu navdušenju nad francosko kulturo moramo priznati, da je zadnji par vrat oblikovan z žlahtnim čudaštvom, saj se ob durih odpre še pol avtomobilovega zadka. Fascinantno!
Na koncu si upamo celo zapisati, da je DS4 iz slepe ulice s Crossbackom zapeljal na svetlo; zagotovo ima potencial stopiti ob bok recimo Mazdini CX3 ali Hondi HRV. Če se bodo pri novi znamki odločili za razumno komercializacijo, potem DS4 crossback ne bo tako zelo redko viden na naših cestah.
