20 let je predaval biologijo kot profesor na Univerzi v Madridu ter kot gostujoči profesor na različnih univerzah Južne Amerike. Hkrati je vsako leto za nekaj mesecev poniknil in se odpravil na odročen košček našega planeta ter tam snemal avtentične zvoke. Danes je ena svetovno najbolj priznanih figur zvočne in eksperimentalne glasbene scene.
Španec je velika in pomembna figura v svetu zvočne umetnosti
Z zvočnimi performansi in predavanji o zvoku in glasbi je Francisco Lopez nastopal v več kot tretjini svetovnih držav. V zadnjih letih je po različnih deževnih gozdovih preživel mesece, če ne kar leta svojega časa.
52-letni Lopez je sicer biolog. Več kot dve desetletji je kot redni profesor predaval biologijo na Univerzi v Madridu, kot gostujoči profesor pa še na mnogih univerzah po Južni Ameriki.
“Akademsko življenje ni bilo zame, obe karieri sta bili enostavno preveč intenzivni, zato sem se moral odločiti. Izbral sem zvok, eksperimentalno glasbo, kar seveda ni najbolj varna služba na svetu.”
Človek bi pomislil, da je obseden z naravno, kar pa ne drži. Narave nima nič bolj rad kot denimo velemest. New York ima za drugi dom. Med svojimi predstavami, kjer lahko slišite njegove stvaritve, pa uporablja prav poseben ritual. Obiskovalcem zaveže oči.
“Zvok vidim kot vrata, prek katerih lahko dostopaš do domišljije, čustev in mnogih drugih stvari, ki se dogajajo v posamezniku. Zvok je zelo močna sila, žal pa njegovo moč pogosto zmanjšuje vizualna komponenta.”
Radio zanj ni le poslušanje, zvočna kulisa ali zvočna slika, ki nam jo nekdo podaja. Tudi ni opisovanje slike. Ta nastane v nas. To, da slike navzven ni, pa vidi kot prednost.
“Ljudje pravijo, da je slika bolj pomembna od zvoka, ker pač živimo v vizualnem svetu. Meni se ne zdi tako. Seveda slika prevladuje, ker je tako močna. Tudi biološko dejstvo je, da je naša vidna zaznava zelo močna. Pomena zvoka pa se začnemo zavedati šele, ko ga ni.”
