“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Davčni svetovalec Darko Končan je evropske kolege že leta 1996 spraševal, zakaj v Evropi dopuščajo male davčne oaze. Starejši so mu odgovorili, da zato, ker so za to interesi – vseh in vsakogar, različnih skupin oziroma organizacij.
Ob panamskih dokumentih pojasnjuje, da je davčna optimizacija lahko povsem legalna, zakon jo namreč predvideva. “Drugo pa je, ampak to ni optimizacija, to je utajevanje, ko denar dejansko nezakonito seliš drugam.”
Razlogi, zakaj posamezniki ustanavljajo podjetja v davčnih oazah, so različni, pravi. “Najprej je tu skrivanje, da ima nekdo premoženje. Potem pa pride do optimiziranja, in to nezakonitega. Včasih pa so za to čisto banalni razlogi, skrivanje premoženja pred sorodniki, partnerji, na primer zaradi razdrtih zvez. Glavni razlog pa je, da se skriješ in plačuješ manjše davke ali nič.”
Poudarja, da če država uvede “nenormalno obdavčitev”, denimo v okviru dohodnine, se na določeni točki davčni prihodki začnejo zmanjševati, saj se pojavi več utajevanja, skrivanja, neprijavljanja dohodkov.
“Mi imamo takšno tipično dohodninsko lestvico – zelo ozke razrede, pri nas se zelo hitro uvrstiš v najvišji davčni razred. Ni nujno, da so to na neki način premožnejši posamezniki, saj pridejo v 50-odstotno davčno stopnjo že pri 70.000 evrih, medtem ko v Nemčiji in ZDA za od trikrat do štirikrat višjo. Že zdavnaj bi se morali prilagoditi evropskemu okolju in razširiti te razrede, potem bi tudi upadel osnovni interes posameznika, da se poskuša izogniti tako velikim obremenitvam.”
