Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Stopnja tveganja revščine pri otrocih je višja, kot je v povprečju celotne populacije
“Še pred nekaj desetletji so bile razlike v blaginji najočitnejše v sloju starejših prebivalcev, zdaj se vrzel med bogatimi in revnimi intenzivno seli med mlajše. To je generacija, ki se tudi v najbogatejših državah sveta vse bolj srečuje z naraščajočo revščino. Prav zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredinila na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD in EU,” pojasnjuje odločitev za tako raziskavo vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Raziskava je zajela štiri vidike: dohodkovno neenakost, dosežke v izobraževanju, samooceno zdravja in zadovoljstvo z življenjem.
Desetina najrevnejših ima za polovico manj dohodka od drugih
Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, generalno se uvršča na deveto mesto, bi nas nekateri podatki morali skrbeti: “Deset odstotkov otrok, ki so revnejši kot preostalih 90 odstotkov slovenskih otrok, ima kar za polovico manj razpoložljivega dohodka. In ta razlika se nam je od leta 2008 še povečala. To pa nas s še šestimi državami EU uvršča v najslabšo skupino. Ker se nam je znižal tudi povprečni dohodek, to pomeni, da so otroci zdrsnili le še globlje. Ti revnejši so še revnejši, kot so bili, podatki pa tudi kažejo, da imamo več revnih otrok kot v začetku krize. Če primerjamo stopnjo tveganja revščine s stopnjo celotne populacije, je ta stopnja pri otrocih višja. To pomeni, da ukrepi države niso usmerjeni v zaščito najrevnejše populacije. Tukaj bi Slovenija z vsem znanjem, izkušnjami in tudi z zgodovino dobre skrbi za otroke zdaj morala narediti več.”
Z neukrepanjem probleme socialne države prelagamo v prihodnost
“Tudi pri dosežkih v izobraževanju sodimo v zlato sredino držav: a če pogledamo dosežke otrok iz socialno najbolj ogroženih okolij, imajo ti za okoli 15 odstotkov slabše rezultate, zato je pomembno temu posvetiti več pozornosti. Tukaj namreč izgubljamo potenciale. Če namreč ne ukrepamo, se začarani krog revščine seli iz generacije v generacijo in si v resnici probleme socialne države prelagamo v prihodnost!”
“Seveda nobena država ne omogoča prav vsem otrokom enakih izhodišč in možnosti. A res je, da se da že z razmeroma finančno skromnimi, a res dobro usmerjenimi ukrepi narediti veliko!”
Alja Otavnik
Islandija je bila ena izmed držav, ki se je je kriza najbolj dotaknila, zato pa je revščina otrok narastla bolj kot v preostalih državah v letih od 2008 do 2012. Kljub temu je vlada vpeljala nekatere pomembne ukrepe za krepitev finančnega položaja, ki bi čim bolj ščitili najbolj ranljive skupine, vključujoč otroke. Islandija je vpeljala tudi pomembna zmanjšanja stroškov z nekaterimi izjemami za socialne izdatke. Preoblikovala je tudi strošek krize z vpeljavo progresivne davčne reforme. Dodatni prihodki pa so se uporabili za dvigovanje plač javnih uslužbencev, blaginje in otroških dodatkov. Zato je revščina otrok močno upadla v letih od 2012 do 2013, kažejo Unicefovi podatki.
Bistveno zmanjšana poraba sladkorja
“Slovenijo lahko pohvalimo, ker ji je uspelo zelo omejiti uporabo sladkorja in sladkih pijač, po tem dosežku smo celo na drugem mestu. Hkrati pa rezultati kažejo, da imajo otroci iz socialno šibkejših okolij bistveno manj možnosti za udeleževanje v obšolskih dejavnostih, športnih dejavnostih, tako pa jim tudi ne omogočamo razvoja veščin, sposobnosti talentov. Tudi tukaj kot družba zgubljamo potenciale.”
Odprava revščine otrok ni med prioritetami naše družbe
“Tudi ta raziskava znova potrjuje, da tudi najbogatejše države sveta niso dovolj zaščitile svojih otrok. Poročilo je jasen opomnik, da je zdrav razvoj otrok predvsem stvar političnih odločitev. S tem ko se vlaga v blaginjo otrok, se vlaga v celotno družbo, zato bi to moralo biti vodilo pri vseh pomembnih političnih odločitvah, ki naslavljajo ta vprašanja,” je jasna predstavnica Unicefa. Da ne politike ne sistemi, ki jih izvajajo, ne opažajo nujnosti odprave vseh teh pomanjkljivosti, smo v oddajah Botrstva že res velikokrat opozorili. In to, da se spreminja tako malo in tako po polžje, kaže, da odprava revščine ni med prioritetami naše družbe.
