Motoristična čelada je eden tistih pripomočkov, pri katerih je funkcija nekajkrat pomembnejša od oblike
Med slovenskimi motoristi že nekaj časa sledimo zanimivemu fenomenu. Pri nakupu motornega kolesa praviloma ne varčujejo, postanejo pa izjemno stiskaški, ko je treba kupiti varnostno opremo.
Na srečo so vse certificirane čelade primerno varne, zato je primerjanje polikarbonatnih modelov v primerjavi s tistimi iz dragih kompozitnih materialov glede tega za zdaj nepotrebno.
Boris Kompare, ki je verjetno vodilni slovenski poznavalec tako motociklističnih čelad kot tudi varnostnih tehnologij in trendov, pravi, da sta obe vrsti čelad enako varni. “Pri kompozitnih čeladah je precej več ročnega dela in so bolj sofisticirane, pa tudi materiali, ki so uporabljeni za udobje, so neprimerno boljši kot pri cenejših čeladah.”
“Problematične se nam danes morda zdijo čelade, ki so nizkocenovnega razreda, so preplavile evropski trg in prihajajo iz Azije, iz Kitajske, kjer pa za brizgani polikarbonat uporabljajo najcenejši material ABS.”
Največja razhajanja, tako med motoristi kot med strokovno javnostjo, pa so glede vedno bolj priljubljenih komunikacijskih sistemov, ki jih vgrajujejo v sodobne čelade. Ali motorista pogovor s sopotnikom, poslušanje glasbe ali celo telefoniranje odvračajo od ceste ali so ti sistemi dobrodošel pripomoček, se bo moral odločiti vsak motorist sam; vsaj dokler tega ne bo narekovala zakonodaja.
Kompare pravi, da so ti sistemi lahko velika prednost, pa tudi dodatna varnostna komponenta. “Če se vozita voznik in sopotnik, sta med sabo povezana. Na motorju sta dva para oči, ki sta pozorna na morebitne nevarnosti.”
