Kdo “nosi” jajca

foto: Ziga Zivulovic jr./Bobo

Manjša so jajčeca, večja jajca. Lastnosti živali, da se zarodek razvija v jajcu zunaj telesa, pravimo jajcerodnost oziroma ovoparija. In ta je v precejšnji meri zastopana tudi pri vretenčarjih. Najbolj znane so ptice, ki prav vse nesejo jajca, kako pogosto, pa je odvisno od vrste in sezone. Domača kokoš je pridna vse leto in na leto znese približno 230 jajc. Njorka ima na leto le eno, prav tako ali še redkeje kraljevi pingvin.

Tudi spekter barv jajčne lupine je širok. Od čiste bele prek modre, zelene do skoraj črne, barvo lupini dajeta dva glavna pigmenta. Je pa barva rumenjaka odvisna od hrane, bolj barvit oziroma oranžen bo vedno od kure, ki uživa raznovrstno hrano in ni rejena na farmi. Kakorkoli, ali ste za ekološka, tista iz talne ali pašne reje, vsa ptičja jajca so amniotska in ta ločujejo plazilce, ptiče in sesalce od drugih vretenčarjev.

No, in kateri sesalci izlegajo jajca? To so stokovci. Ti se od drugih sesalcev razlikujejo prav po tem, da ne kotijo živih mladičev, pač pa nesejo jajca. Živečih predstavnikov stokovcev je danes malo in so omejeni na Avstralijo in Novo Gvinejo. Delimo jih v dve skupini na kljunaše in kljunate ježke.