S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu. Panoga je lani zrasla za 4,4 odstotka, zabeleženih je bilo kar milijardo in 200 milijonov prihodov turistov, ki so ostali čez noč. Podoben trend spremljamo že od leta 2010. Kljub tej navidezni stabilnosti pa se pod površjem statistik dogajajo tektonski premiki, ki v turizem hkrati vnašajo optimizem in nemir.
Prihod novih spletnih orodij spreminja tradicionalne vloge v turizmu
S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu.
Panoga je lani zrasla za 4,4 odstotka, zabeleženih je bilo kar milijardo in 200 milijonov prihodov turistov, ki so ostali čez noč. Podoben trend spremljamo že od leta 2010. Kljub tej navidezni stabilnosti pa se pod površjem statistik dogajajo tektonski premiki, ki v turizem hkrati vnašajo optimizem in nemir.
Dejan Križaj, docent na portoroški Fakulteti za turistične študije, se ukvarja z inovativnostjo in informacijskimi tehnologijami v turizmu: “Nove platforme izkoriščajo mobilno identiteto in poslovanje, da nas ujamejo v trenutkih šibkosti – ko sanjarimo o potovanju, smo takoj obkroženi z informacijami, ki jih potrebujemo.”
“Vloge so se premešale. Vsi postajamo hkrati potrošniki in ponudniki.”
Dejan Križaj
Skupno jim je tudi to, da praktično vse delujejo v skladu z načeli delitvene ekonomije. Po najenostavnejši definiciji je to gospodarski model, ki temelji na spletni tehnologiji in omogoča izmenjavo dobrin in znanj na nove načine in v obsegu, ki do zdaj ni bil mogoč. Marjan Beltram, direktor agencije STA potovanja, ocenjuje, da so te storitve omogočile dodatno rast v turizmu.
“Airbnb je dodatek v turistični ponudbi, ki omogoča, da še več turistov pride na neko lokacijo.”
Marjan Beltram
Prav Airbnb, platforma, ki omogoča vsakemu posamezniku, da svoje stanovanje ali le posteljo ponudi turistom, je z nepričakovano hitro rastjo povzročil največ sprememb. Od leta 2008, ko je stran nastala, je prek Airbnb-ja prenočitev rezerviralo že več kot 40 milijonov ljudi. Ponujajo toliko nastanitev kot največja svetovna hotelska veriga Hilton. Podjetje je po ocenah iz lanskega septembra vredno že več kot 22 milijard evrov.
Tomaž Juvan, direktor ljubljanskega hostla Celica: “V Ljubljani je na trgu več kot 500 ponudnikov. Cene so zato nerealno nizke. Tisti, ki delamo v skladu z zakonodajo, s tem ne moremo tekmovati.”
Ob razvoju nizkocenovnih letalskih prevoznikov je svojo poslovno priložnost začutilo slovensko starup podjetje Nizkocenovci.si. Lahko jih uvrstimo med storitve, ki spreminjajo vedenje potrošnikov. Osnovna predpostavka, na kateri temelji njihova platforma, je, da ljudje ob iskanju optimalnega leta preverjajo tudi povezave z bližnjih letališč.
“Take storitve prispevajo k transparentnosti trga. Velika večina se na to odziva dobro. Vse mora na internet.”
Matej Gaser, Nizkocenovci.si
Iz agencije je izšla tudi ideja za GoOpti, pravi direktor Marko Guček. Stranke so jih velikokrat spraševale po prevozih do okoliških letališč. Zdaj se pogosto srečujejo s kritikami, da jemljejo delo taksistom in avtobusnim prevoznikom, a Marko Guček trdi, da njihove analize kažejo drugače: “95 odstotkov naših strank drugače potovalo s svojim avtomobilom, ne z javnim prevozom. Odpiramo nove trge.”
Nove oblike potovanj s pomočjo spletnih platform torej niso več domena spletnih avanturistov, postajajo privlačne za široke množice. Slovenska podjetja ne zaostajajo, pravi Dejan Križaj, po njegovi oceni vsaj četrtina podjetij sledi vrhunski trendom, ki jih srečamo v tujini.
Turizem obsega skoraj 13 odstotkov slovenskega BDR, zato ni nepomembno , kako se bodo na vstop delitvene ekonomije v turizem odzvali ponudniki in zakonodajalci. Do leta 2025 naj bi namreč delitvena ekonomija v svetovnem turizmu zakrivila kar polovico skupne rasti.
