Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Jaguar XE je znotraj Jaguarjeve palete manjši brat XF-a. Recimo, da so si ga snovalci zamislili kot vstopni model v svet Jaguarjev in kot konkurenta klasični bavarski trojki, ali morebiti bolj eksotičnemu Lexusu.
Gre za kar precej zajetno vozilo, ki z več kot 4,5 metra zahteva svoj prostor tako na cesti, kot seveda tudi na parkiriščih. Notranjost je tako nerazumljivo stiskaška in če se voznik in sovoznik še lahko nekako izgovarjata na športnost kokpita, je na zadnjih dveh sedežih prostora resnično malo, klavstrofobijo pa še povečuje hitro padajoča kupejevska streha.
Vsekakor se Jaguarja da z lahkoto prepoznati. Nizka, razpotegnjena linija, ki brez preveč domišljije simbolizira veliko mačko pripravljeno na skok, je atraktivna in privlačna. Z revitalizacijo znamke in novimi modeli se Jaguar vrača.
Jaguar premore tudi nekaj klasičnih britanskih čudaštev. Naslonjalo zadnjih sedežev se za potrebe povečanja prtljažnega prostora podre z unikatnim sistemom, za upravljanje katerega je potrebno odpreti navodila za uporabo vozila. Na stropu prtljažnega prostora sta nameščeni dve jekleni pletenici, ki ju s pomočjo nekakšne injekcije sprožimo v odmik naslonjala.
Agregat v našem primeru je suveren 2,0 litrski turbinsko polnjeni stroj s 147 kilovati. Jasno, da je dovolj, ni pa to nekakšen razgrajač, ki bi spominjal na Jaguarjeva dirkaška leta.
Menjalnik je kar osem stopenjski in med umirjeno vožnjo resnično izjemno lepo dela, z nekaj več vozniške ambicije pa se s poskočnim agregatom ne dogovorita vedno povsem pravočasno. Mogoče je seveda ročno pretikanje z ob volanskimi ušesi, ki samodejne zadrege v trenutku odstrani.
V oddaji pa smo se zapeljali tudi z velikim enoprostorcem SEAT s španskim imenom Alhambra in poročali, zakaj je v Nemčiji vedno več vozil s pogonom na zemeljski plin.
