V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.
Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.
“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”
– Boštjan Špetič
Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.
Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.
Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.
Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.
Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.
“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”
– Andraž Andrejaš
Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.
Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.
Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.
“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”
– Rok Ajdnik
Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.
