V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri njem. Taka izguba sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. Besedni odzivi “Saj si še mlada … Saj imaš doma že enega …“, pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka “Gnezdo brez ptičkov”, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri plodu.
Izguba nosečnosti sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. “Zelo pogosto vzrokov za prekinitev nosečnosti ne poznamo,” pravi dr. Nataša Tul Mandič, predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike v UKC Ljubljana: “V prvem trimesečju smrti ploda botrujejo predvsem kromosomske nepravilnosti, razvojne nepravilnosti in bolezni matere, pozneje ima vlogo tudi nepravilno delovanje posteljice.”
V zgodnji nosečnosti je splavov zelo veliko, “celo več kot 50 odstotkov nosečnosti naj bi se končalo tako, da se jajčece ne ugnezdi, po 22. tednu pa se v Sloveniji 120 nosečnosti konča neuspešno.”
“Tveganje, da bo plod umrl v maternici ob koncu nosečnosti, je približno tako, kot ga ima 60 let star človek, da bo umrl.” – dr. Nataša Tul Mandič
“Saj si še mlada … Saj imaš doma že enega …”
Takšni besedni odzivi pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. “Ženska, ki doživi tako izjavo, čuti, da je sogovornik ne razume, da ji ne priznava njene izgube, zato se umakne ali pa zapre,” pojasnjuje klinična psihologinja dr. Vislava Globevnik Velikonja.
“To je nekaj, kar prav gotovo name ni dobro vplivalo, sicer pa na srečo ni nihče do mene pristopil tako. Najbolj pomembno, da te ljudje ne sprašujejo kaj dosti, do so spoštljivo ob tebi, da spoštujejo to, da imaš pravico žalovati.” Andrejka Kričej
Pravica do pokopa
Andrejka Kričej, mati štirih otrok, nam je zaupala zgodbo ob svoji tretji neuspeli nosečnosti, ki se je končala s smrtjo ploda v 17. tednu. Še posebej sočutno zre na ženske, ki jim večkrat zapovrstjo ni uspelo uspešno donositi otroka.
“Tam so bile ženske, ki so imele že dva, tri splave, brez da bi imele napolnjeno naročje. Takrat sem si rekla, da bom spregovorila na glas o tem, kako pomembno je, da greš zavestno skozi žalovanje in da te o vsem obvestijo. Ko dobiš novico, da si izgubil otroka, ne moreš veliko razmišljati. A bi moral, ker je zelo malo časa.”
Želi si, da bi se v slovenskih porodnišnicah poenotil odnos do žensk, ki se soočajo z izgubo ploda. Praksa, kako ravnati, če otrok umre pred 22. tednom nosečnosti se zaradi različnega tolmačenja in vrednotenja obstoječe zakonodaje od porodnišnice do porodnišnice razlikuje. Nekatere se še vedno sklicujejo na 17. člen Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe, po katerem otrok, ki umre pred 22. tednom nosečnosti, formalno ni obstajal in nima pravice do rojstnega lista ali pogreba, zato se šteje kot biološki material, pri drugih teža in starost ploda nimata pomena, starši lahko za pokop otroka prosijo kadarkoli. Različno tolmačenje zakonodaje je Andrejko Kričej vodilo od mariborske, prek ptujske do ljubljanske porodnišnice, kjer so ji omogočili pokop 17 tednov starega ploda.
“Sploh si ne predstavljam, da ne bi imela groba. Zame je bil streznitev.”
Pozitivna izkušnja v ljubljanski porodnišnici ji je tudi olajšala žalovanje. Kot je dejala, hodi skozi proces žalovanja zdravo in pogumno. “Vsi ti dobri odnosi, ki sem jih bila deležna, so name dobro vplivali. V zadnji fazi tega protokola sem imela možnost minimalne intime, ko se je otrok rodil, sem ga dobila v slovo, otroka sva lahko krstila, fotografirala, se poslovila.”
NOVA ZLOŽENKA:
Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka »Gnezdo brez ptičkov«, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
