Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.
Dr. Gorazd Kovačič: "Ideologija Islamske države marginaliziranim mladim Evropejcem obljublja revanšo, to jih fascinira"
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija.
Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo.
Ameriški antropolog in psiholog ter svetovalec Bele Hiše in Združenih narodihov v temah, povezanih s terorizmom, dr. Scott Atran pravi, da se večina ljudi takim skupinam pridruži, ker obljubljajo slavo, dogodivščine in prenovo sveta, tudi če ga bo treba pred tem še uničiti.
“Takim obljubam še najbolj nasedajo mladi ljudje, od poznih najstniških let pa do sredine dvajsetih. Še posebej dojemljivi so tisti v prehodnih obdobjih življenja – študentje, priseljenci ali tisti, ki so ravnokar zamenjali službo in partnerja.”
Na take stavi tudi Isis – lovi jih na krilatice o uporništvu in idealizmu, pravi Atran. Zanimivo je, da ta ameriški strokovnjak za psihologijo terorizma v tovrstnih skrajnežih ne opaža nihilizma. Prej spreobrnjeni idealizem, da gre za neko globljo moralno misijo spremeniti svet.
A ne le spremeniti svet. Atran opozarja, da imamo ljudje v sebi neke globlje vzgibe, ki poganjajo naše delovanje. Res je, da si želimo varnosti, udobja, dobrega in mirnega življenja. A v ozadju je še nekaj, kar je po njegovem razumel že Hitler.
“Čeprav je Hitler ponujal ljudem nevarnost, smrt, uničenje, je predenj na kolena padlo 80 milijonov ljudi? Razumel je namreč nekaj ključnega o človeškem ustroju. To, da je nekje globoko v človeku zasidrana tudi želja po nečem višjem, transcendenci, in žrtvovanju za to.”
Sociolog dr. Gorazd Kovačič pomembne vzgibe za razbohotenje podpore Islamski državi v Evropi išče v družbeni realnosti. Zadevo je treba misliti v kontekstu socialne krize, ki jo povzroča današnji kapitalizem.
“Mislim, da gre odgovor iskati v globoki socialni krizi mladih. Najprej gre za splošno krizo, v kateri je najbolj nastradala mlajša generacija. To kriza se nanaša na celoten proces deindustrializacije v zadnjih desetletjih. Mlajša generacija je bila v veliki meri izključena iz sveta stabilnega dela in obilne potrošnje, zadovoljiti se je morala s prekarnimi službami, znotraj tega so še posebej izključeni tisti, ki so priseljenskega porekla. To so fantje iz predmestij, ki so stigmatizirani, getoizirani.”
