“Svet nam razlagajo politični hinavci in ekstremisti vseh vrst”

"Nekaterim oblastnikom begunska kriza in terorizem ustrezata, saj lahko tako povečajo represijo."

foto: Založba Sanje/Tia Pavletič

Prenesi podkast oddaje
Priporočamo: Sence Erika Valenčiča ne gorijo

Erik Valenčič, novinar in avtor odmevnih dokumentarcev, je ob minulem božiču v Kurdistan odnesel tudi pozdrave mariborskega nadškofa: “Nadškofa Alojzija Cvikla izjemno cenim. Dober človek je. Napisal je pisma podpore asirskim kristjanom, pomoč so zbrale tudi slovenske nune.”

Valenčič se v Kurdistan vrača že več kot 10 let, tam je posnel tudi dokumentarni film Fronte Kurdistana: “Kurdi so dobri in odprti ljudje, vera ni v ospredju. V Bagdadu bom ugrabljen v 15 minutah, pri Kurdih si varen. Kurdi so najuspešnejši borci proti Islamski državi, vzor so jim Titovi partizani. To sem doživel, ko sem bil z njimi na bojišču v mestu Kobane.”

“Islamske države se ne da premagati z bombardiranji, poraziti jo potrebno tudi v virtualnem svetu. Gre predvsem za propagandno vojno. Islamska država tukaj vodi, zaveda se slabosti zahodnih medijev in histerije.”

Erik Valenčič je tudi publicist, ki je izdal fiktivni roman Sence ne gorijo o levičarskem ekstremizmu. In je novinar, ki je v oddaji Koalicija sovraštva razkril delovanje slovenskih skrajno-desničarskih organizacij.

“Skrajna desnica je veliko pridobila na račun tragedije beguncev in propagande Islamske države,” pripoveduje Valenčič, ki ga čudi, da uradni organi niso reagirali na konkretne dokaze o obstoju in aktivnostih skrajnih organizacij v Sloveniji.

“Ljudje me sprašujejo, če mi je žal za zloglasno fotografijo s puško kalašnikov. Ni mi. Oboroženost je na Bližnjem vzhodu nekaj povsem običajnega.”

Erik Valenčič v intervjuju razmišlja o ekstremizmih vseh vrst, o dogajanju na Bližnjem vzhodu, beguncih, Islamski državi, novinarstvu in o tem, zakaj je televizijo pospravil v omaro.

“Televizije ne morem gledati. Ko vidim dve reklami postanem živčen, ker nas imajo za norca. Twitter in FB sta sicer odlični mobilizacijski orodji. Ampak, kaj je me briga, kdo je kaj jedel in kje je bil za novo leto. Smo razvajena družba majhnih ugodnosti.”

“En odstotek ljudi na svetu ima v svojih rokah toliko bogastva, kot preostalih nas 99 odstotkov. Kako to ni ekstremizem?! Pravzaprav me preseneča, da se ljudem še ni zmešalo.”