Dobili smo prenovljeno Narodno galerijo v Ljubljani. Prvič so enotno povezani vsi trije stavbni deli, na ogled pa je tudi nova stalna zbirka – odslej je v njej skoraj 600 eksponatov. A s prenovo Narodna galerija ne prinaša zgolj sodobne infrastrukture in visokega standarda funkcionalnosti muzejskega prostora, temveč obiskovalcu ponudi tudi celovit koncept izkušnje umetniških del.
Dobili smo prenovljeno Narodno galerijo v Ljubljani. Prvič so enotno povezani vsi trije stavbni deli, na ogled pa je tudi nova stalna zbirka – odslej je v njej skoraj 600 eksponatov. A s prenovo Narodna galerija ne prinaša zgolj sodobne infrastrukture in visokega standarda funkcionalnosti muzejskega prostora, temveč obiskovalcu ponudi tudi celovit koncept izkušnje umetniških del.
Dela so izvajali od oktobra 2013 do konca aprila 2015. Gradnja je trajala 19 mesecev, projekt je stal dobrih 12,3 milijona evrov. Od tega je 85 odstotkov nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov je prispevala država.
Galerijski kompleks obsega skoraj 13.000 kvadratnih metrov v treh povezanih stavbah, o tem smo se pogovarjali z direktorico dr. Barbaro Jaki.
Od 1918 dalje se je Narodna galerija spopadala s prostorskimi problemi, ki jih je vsa desetletja občasno in sproti reševala, tudi še potem ko je leta 1925 dobila domovanje v Narodnem domu in je v tej stavbi leta 1928 postavila prvo stalno zbirko. Skupaj z naraščajočim številom umetnin se je večala prostorska stiska, je razložila Mateja Krapež, bibliotekarka in vodja Knjižnice.
Narodna galerija s prenovo ustreza visokim standardom za predstavitev umetnostnega gradiva, z novo kavarno ob Robbovem vodnjaku v Vhodni avli in galerijsko trgovino, kjer so na prodaj knjige in oblikovalski produkti.
Tudi najnovejša skodelica Kofetarica in kapa škrata Gala, pa postaja eno izmed najbolj prijetnih središč mestnega življenja, razlagata Mag. Bojan Kuhar, pomočnik direktorice Narodne galerije in višja kustodinja, vodja Izobraževanja in animacije Kristina Preininger.
Zdajšnja stalna zbirka obsega prek šeststo eksponatov, ki časovno segajo od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Številni so novost, dodali so kopije stenskih poslikav, prvič v stalni zbirki srečamo tudi odlični “zlati oltar”, opisuje magistrica Mateja Breščak, muzejska svetovalka in vodja Kustodiatov.
