Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Kako težko je izbrati in kaj vse vpliva na procese odločanja
Prenesi podkast oddaje
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč?
Ameriški psiholog dr. Barry Schwartz je leta 2004 napisal knjigo Paradoks izbire, v kateri se je ukvarjal prav s tem problemom. Schwartz trdi, da je temeljna predpostavka zahodne družbe o izbiri napačna. To, da več izbire pomeni več svobode, več svobode pa večji blagor v družbi – je po Schwartzovem mnenju zgrešena logika, še posebej, ko jo potrošništvo privede do absurda.
Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl pravi, da bomo pri procesu izbire nenehno nezadovoljni, saj kapitalizem temelji na tem, da ves čas iščemo nek objekt, ki bi nas vsaj začasno zadovoljiv. Ker ga ne najdem, iščemo vedno nove zadovoljitve. “Paradoksi izbire se kažejo tudi v naših zasebnih življenjih, na primer pri izbiri partnerja. Sigmund Freud je na zagato svojega prijatelja odgovoril zelo cinično. Ta ga je vprašal, katero izmed dveh žensk naj poroči. Freud mu je odgovoril, da kadar gre za majhne stvari v življenju, lahko dolgo tuhtamo. Ko pa gre za velike odločitve, jih moramo sprejeti v trenutku.”
Psihologi so v 90. letih začeli razvijati teorijo o omejeni količini samonadzora. Precej kontroverzna nadgradnja te teorije je izpeljava, zakaj revni često ostajajo revni. Ker imajo malo denarja, vsaka njihova odločitev terja precej preudarjanja in premišljevanja. Raziskovalci so pokazali, da ima revščina in s tem nenehno premišljevanje o financah enak vpliv na kognitivne sposobnosti kot za 13 točk nižji IQ ali prekrokana noč. Dean Spears z Univerze Princeton je to pokazal tudi v praksi. Revni Indijci, ki so morali pred testiranjem razmisliti, ali bi kupili milo ali ne, kar je zanje predstavljalo znaten del prihodka, so se nato na klasičnem testu samonadzora odrezali slabše. Njihovi možgani so se utrudili.
