Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v naši državi močno narašča, hkrati pa je Slovenija rekorderka v rasti revščine, tudi otrok. Premik stališč v smeri avtoritarnosti na škodo demokracije sociologi v slovenskem javnem mnenju zaznavajo od leta 2009. Sociolog dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo opozarja, da je v obdobju, v katerem so se zelo razširila avtoritarna stališča, v pri nas zelo narasla tudi revščina.
“Slovenija je dežela Petra Prevca, presegamo vse rekorde. Delež revščine ni tako alarmanten, vendar jo dosegamo najhitreje, tudi v obdobjih, ko ni ekonomske krize.”
V celotnem obdobju krize od leta 2009 do 2013 je pri nas revščina naraščala najhitreje v Evropi. “V tem obdobju je Slovenija povečala revščino za 3,2 odstotka, kar pomeni 28,3-odstotno povečanje. Šele na drugem mestu je bila Grčija. Finska je v enakem obdobju ekonomske krize zmanjšala revščino za 14,5 odstotka. Še pozitivnejši zgled je Češka, ki ves čas zmanjšuje revščino – tako v obdobjih rasti kot krize.”
Z večanjem deleža revnih je pri nas tudi vse več revnih otrok. Povprečno jih je sicer manj kot v Evropi, vendar smo, tako kot pri rasti revščine, na vrhu tudi po višanju števila revnih otrok. “Pri nas postaja revščina revnih vse hujša. V njeno past se ujame tudi vse več družin, ki so ves čas v revščini, v revščini tudi rodijo otroke. S tem dobite kulturo revščine, ki je še hujši problem od revščine. Revni postanejo notranji tujci.”
Z rastjo deleža revnih se veča tudi delež politično apatičnega prebivalstva
“Največ abstinentov se rojeva v spodnjih slojih, saj se ljudje množično odvračajo od politike. Tisti, ki se ne, pa so dovzetni za ekstremne rešitve.”
Za take rešitve so z rastjo neenakosti dovzetnejši tudi višji sloji. “Avtoritarnosti nikakor ni mogoče razložiti samo z revščino, kljub vsemu je delež revnih manjšinski. Srednji sloj postaja z večanjem neenakosti vse bolj preplašen, ljudje so vse bolj konkurenčni in imajo vse večji odpor do sistema, ki deluje vse slabše. To so razlogi, ki vplivajo na razraščanje avtoritarnih stališč.”
Pri tem porastu Slovenija presega svoje lastne rekorde. “Danes smo glede avtoritarnosti stališč slovenskega prebivalstva v neprimerno slabšem položaju, kot smo bili v zgodnjih 90. letih.”
“To je nov pojav. Kdaj dobite eksplozivno situacijo v družbi? Ko se na obstoječa avtoritarna stališča prilepijo avtoritarne figure ter avtoritarni pozivi političnih strank in posameznih politikov.”
V povezavi z naraščanjem revščine lahko avtoritarnost povzroči tudi širjenje konfliktov v družbi. Vendar Dragoš opozarja, da je mogoč tudi optimistični pogled.
“Velja tudi obratno. Če družbena neenakost – revščina je eden najočitnejših in najkrutejših izrazov neenakosti – ne narašča ali celo upada, s tem vzbudite zaupanje ljudi v sistem in aktivirate solidarnostne potenciale ter zmanjšate potenciale konfliktnosti. S tem zmanjšate potencial za razcvet avtoritarnih voditeljev.”
Dr. Srečo Dragoš je predstavil tudi druge zanimive vidike avtoritarnosti in revščine. Znak avtoritarnosti je po njegovih besedah tudi podatek, da kar 69 odstotkov slovenske javnosti daje prednost previdnosti pred zaupanjem ljudem.
