Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.
Za zvišanje števila mladih zaposlenih smo v Sloveniji varno obliko dela naredili bolj fleksibilno, odvzeli smo ji dostojnost
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnega koli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalnikih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. Univerzalne definicije tega nimamo, saj je slednje “zmeraj odvisno od lokalnih okoliščin, tako bo dostojno delo v Afriki pomenilo nekaj povsem drugega kot dostojno delo v Evropi. Za evropske države dostojno delo zagotovo pomeni stabilno, stalno zaposlitev, ki zagotavlja plačo, ki je vsaj tako velika, da omogoča preživetje. Pri tem ni mišljeno, da bi morali varčevati ali delati na dveh ali več delovnih mestih, da bi lahko preživeli, ampak da bi lahko preživeli z eno plačo. V Evropi moramo prav tako spoštovati minimalne pravne okvirje. To pa poleg minimalne plače pomeni tudi največ 48-urni delovni teden in spoštovanje pogodb.”
Kot poudarja Zala Turšič iz Sindikata Mladi Plus, ki v Sloveniji preučuje dostojno delo, hitro ugotovimo, da gre pri dostojnem delu za enega od koščkov preučevanja pojma dostojnega življenja, med katerega seveda spada tudi varnost na področju zaposlitve.
In kdo je danes še vedno najbolj izposavljen nedostojnemu delu? Odgovor je glede na gibanja na področju zaposlovanja kot tudi na kazalnike o brezposelnosti precej samoumeven: gre za mlade, ki opravljajo atipično delo ter prekariat, samozaposlene. V državah, kjer je nezaposlenost med mladimi presegla celo 50 odstotkov, je obveljalo pravilo “bolje delati vsaj nekaj, pa čeprav v nezavidljivih razmerah, kot ne delati nič”.
Biti samozaposlen je postalo popularno, oziroma po mnenju Ekkeharta Ernsta eden izmed prijaznejših načinov, kako poskusiti vsaj začasno vstopiti na trg dela. Za dostojno delo teh bi lahko skrbeli določeni sindikati oziroma združenja, a ti so bolj izjema kot pravilo. Zato bi morala v zagotavljanje dostojnega dela vsem tako ali drugače zaposlenim poseči država.
“Nacionalni regulator bi moral poskrbeti za primerno zaščito samozaposlenih, še posebej zato, da preprečimo njihovo izkoriščanje.”
– Ekkehard Ernst, Mednarodna organizacija dela
Kako delati čim bolj produktivno?
Na mestu je tudi vprašanje, koliko časa naj sploh delamo, če želimo delati čim bolj produktivno. Švedi tako že uvajajo šesturni delovnik. A čeprav nam je zamisel o tem, da ne bi iz službe odhajali ob štirih, ampak že ob dveh, precej všeč, pa lahko ustvari nekatere težave, če ne pride do dogovora z vsemi partnerji. “Določene države pa so se tega projekta lotile na silo, denimo Francija, kar je povzročilo precej nezadovoljstva. Tu so še morebitne tehnološke težave, povezane s produktivnostjo – večja avtomatizacija, ki povečuje produktivnost, namreč lahko vodi tudi v množično odpuščanje, kar pa se nam ne zdi prav. Skrajševanje delovnega časa je treba izpeljati s prerazporeditvijo dela,” meni Ekkehard Ernst, predsednik oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela.
Teleworking
Kaj pa tisto delo, ki bi ga številni, predvsem tisti z majhnimi otroki, tudi kategorizirali kot dostojno, to je delo od doma? Tako bi imeli možnost bolje skrbeti za družino, hkrati pa bi privarčevali pri stroških prevoza. “Vendar morajo delodajalci zagotoviti, da so delovne razmere doma tako varne in primerne kot na delovnem mestu, da človek ni podvržen dodatnemu stresu pa tudi da ima delavec primerno opremo, denimo računalnik in internet.“
