Jen Dži Fu ali po naša kar Andy je Tajvanec sredi tridesetih, ki zasleduje nove trende v visokem šolstvu in skuša z njimi posodabljati izobraževanje v tej majhni azijski otoški državi. Je zabaven in gostobeseden sogovornik, ki zna povedati marsikakšno hudomušno na račun kitajsko-tajvanskih odnosov, v pogovoru z njim pa se je razkrila tudi zanimiva povezava med Slovenijo in Tajvanom.
Jen Dži Fu ali po naša kar Andy je Tajvanec sredi tridesetih, ki zasleduje nove trende v visokem šolstvu in skuša z njimi posodabljati izobraževanje v tej majhni azijski otoški državi. Je zabaven in gostobeseden sogovornik, ki zna povedati marsikakšno hudomušno na račun kitajsko-tajvanskih odnosov.
Da je s Tajvana in ne Tajske, se je že kar ponavljal, še zlasti pa ne iz Kitajske, čeprav bi površen spraševalec hitro sklepal tako, če bi ošvrknil njegov potni list. Tajvanu se namreč uradno reče “Republika Kitajska”.
Zaposlen je na tajvanskem ministrstvu za izobraževanje. Šola pri njih traja od osmih do petih, zatem se začne tako imenovana “šola v senci”, v kateri šolarji izpopolnjujejo svoje znanje vse tja do devetih, desetih zvečer.
“Situacija se je tako zapletla, da vlada celo spodbuja ljudi, naj hodijo domov prej. Uvedli so tudi spodbude delodajalcem, da ljudi spuščajo domov prej. A očitno je zagretost za delo azijska vrednota – na Japonskem s tem še bolj pretiravajo.”
Ko raziskuješ tajvansko zgodovino, hitro uvidiš, da je bil ta otok na prepihu Tihega oceana stičišče vseh mogočih kultur.
“Prvo znano ime Tajvana je bilo Formoza. Pravzaprav so mu to ime nadeli Evropejci. Bili so uročeni nad njegovo lepoto in so ga tudi poimenovali tako – otok lepote.”
Številni tujci ga sprašujejo o odnosu Tajvana in Kitajske.
“Trenutno ni težav, odnos med državama je miren in brez resnih konfliktov. Večina Tajvancev, na primer moj pra-praded, so se v Tajvan priselili iz Kitajske. Morda bi kdo zato lahko tudi sklepal, da je v meni še nekaj kitajske krvi. A s stoletji smo Tajvanci izoblikovali svojo identiteto, na katero smo ponosni.”
A pomaknimo se od politike h gospodarstvu. Država z desetkrat več prebivalci od Slovenije, ki živijo na le polovico večjem ozemlju od našega, ima dvakrat večji bruto domači proizvod na prebivalca kot Slovenija.
“Paradni konj naše države je visoka tehnologija. Če se ozrete okrog sebe, imate po vsej verjetnosti v svoji bližini kakšno reč ali vsaj njeno sestavino, ki izvira iz Tajvana.”
Sicer pa smo v pogovoru našli tudi stično točko med Slovenijo in Tajvanom. “Po državljanski vojni je Tajvan pristal v zelo slabem stanju. Takšen je bil zlasti vzhodni del otoka, kjer je vladala velika revščina, zelo pičla je bila tudi zdravstvena oskrba. Na srečo je na Tajvan prišel Slovenec, ki ga Tajvanci zelo spoštujejo.”
Ja, pri nas ga poznamo pod imenom Janez Janež. Bil je zdravnik in kirurg iz Dolskega pri Ljubljani, ki se je rodil leta 1913, umrl pa leta 1990 in ki je večji del življenja preživel na Kitajskem in v Tajvanu.
“A ne le to – spodbodel je izobraževanje ljudi in tudi na tak način pomagal ljudem v boju zoper revščino in pomanjkljivo zdravstveno oskrbo. Njegova bolnišnica je prejela zelo visoko državno priznanje za pomemben prispevek k napredku celotne družbe. Ob njegovi smrti je za njim žalovalo veliko ljudi, postal je del tajvanske kulture.”
