Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.

Želijo si stabilno okolje, vlaganje v raziskave in inovacije ter da jim država ne bi nagajala

Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.

“Ni pomembno, ali gre za brata ali sestro, ampak je pomembno to, kdo je kompetenten.”
– Aleš Mozetič, soustanovitelj in solastnik Don Don

In zgodb o uspehu je precej, na različnih področjih, od izdelave čokolade, do toplotnih črpalk in pekovske industrije. Družinsko podjetje kot oblika lastništva je tudi pomemben element trajnostnega gospodarskega razvoja, h kateremu se je v svoji razvojni strategiji zavezala tudi naša država. Kako pa ta podjetja sicer ocenjujejo stanje v naši državi?

“Želimo si stabilnega okolja, pogoje, da se bomo lahko širili na tuji trg, ter vlaganja v raziskave in inovacije, saj brez tega razvoj ni mogoč.”
– Marko Lotrič, Lotrič d.o.o.

In ker smo v mesecu dobrih dejanj, naj za konec dodamo še podatek iz raziskave, ki sta jo na primeru 360 družinskih podjetij opravila EY Slovenija in Ekonomska fakulteta. Po njej se kar 83 odstotkov družinskih podjetij usmerja v dobrodelne dejavnosti ter podpira družbeno odgovorno delovanje v podjetju in zunaj njega, pri čemer se osredotočajo predvsem na zmanjševanje revščine, izobraževanje ter umetnost in kulturo.

Miha Pongrac