Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Potem ko je lani v veljavo stopil nov Energetski zakon, so prenehali veljati vsi pravilniki in podzakonski akti s tega področja. To je tudi glavni razlog, da so na Ministrstvu za infrastrukturo sprejeli nov, spremenjen Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Obenem so na ministrstvu z nekaterimi spremembami želeli odpraviti anomalije, do katerih naj bi prihajalo po sprejemu prvotnega pravilnika, ki je leta 2011 predpisal vgradnjo delilnikov toplote.
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več.
Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
