Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Skozi prehodni center v Gornji Radgoni gre do 2000 beguncev na dan. Župan Gornje Radgone Stanislav Rojko, ki je svoje občane ob begunski krizi odmevno nagovoril tudi na družbenih omrežjih, umirjeno poudarja, da moramo ob tej krizi najprej predvsem ostati ljudje.
“Za zdaj vse – razen policije in vojske, ki sta tukaj poklicno – deluje na humanitarni pogon. Ljudje se pogosto sprašujejo, kako dolgo. Tako dolgo, kolikor bo treba. Prijazno smo obrnili topli del svojih src in rekli, da želimo tem ljudem na njihovi poti do boljšega jutri pomagati. To je pa tudi vse, kar lahko storimo. Če želimo ob tej kalvariji gorja, ki jo bijejo ti, ki odhajajo z vojnih območij, ostati ljudje, nimamo nobene druge možnosti, kot da pomagamo. Če bi vsi v Sloveniji in tudi na drugi strani mej razmišljali na tak način, se marsikaj, kar se je v zadnjih dneh dogajalo na naši južni meji, pa tudi na severni – zlasti v Šentilju, ne bi zgodilo. Ker bi ob tem, da bi ostali samo ljudje, bi tudi na drugi strani bili sprejeti na tak način. Dobro se z dobrim vrača. Ljudje se odzivajo na to, kako so sprejeti.”
Rojko se zaveda, da med begunci niso vsi enaki, a velika večina zares potrebuje pomoč.
“Nismo mi tisti, ki bi o tem presojali. Zato bodimo raje ob tem samo ljudje in naj zahodni svet, ki je sokriv – tudi mi smo odgovorni za to – ljudem, ki pribežališča v Zahodni Evropi ne bodo dobili, pove, kako in kaj. Tukaj v Gornji Radgoni pa tega seveda ne bomo počeli, ampak samo pomagamo.”
Župan Gornje Radgone je prepričan, da s tem, ko se trudimo ohraniti dostojanstvo teh ljudi, ohranjamo tudi svoje dostojanstvo.
