Krožno gospodarstvo je odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, na opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe surovin ter zasnovi izdelkov tako, da te omogočajo kroženje materialov z ohranjevanjem dodane vrednosti kolikor dolgo je to mogoče. Izdelki tako v krožnem gospodarstvu ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek dosežeta konec svoje življenjske dobe, končni cilj pa je tudi zniževanje odpadkov proti ničelni stopnji.

Novi model gospodarstva ne zahteva le drugačnih izdelkov, temveč tudi drugačne modele proizvodnje in prodaje

Krožimo! Tudi z glavo. In ugotavljamo, da pravzaprav nismo več daleč od tega, da iz linearnega preidemo v krožno gospodarstvo.

Krožno gospodarstvo je odziv na pritisk rastočega gospodarstva in porabe na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, na opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, na zniževanju porabe surovin ter na takih zasnovah izdelkov, da te omogočajo kroženje materialov z ohranjevanjem dodane vrednosti, kolikor dolgo je to mogoče. Izdelki tako v krožnem gospodarstvu ostajajo tudi potem, ko se materialu ali izdelku izteče življenjska doba, končni cilj pa je krčenje odpadkov proti ničelni stopnji.

Krožno gospodarstvo ni nov termin, je pa čedalje pogosteje uporabljen, kar je tudi namen samega krožnega gospodarstva. Kako pa je ta ekonomski model privlačen za podjetja in odločevalce? Številne vlade so spoznale, da je to možnost za povečanje konkurenčnosti. Poudarjajo, da je to edini način, kako doseči rast z omejitvami, ki jih postavlja naš planet.

»Dober primer je Danska, načrt prehoda v krožno gospodarstvo so že predstavili na Škotskem, razvija ga tudi London. Interes je velik, temi se namenja veliko pozornosti.«


  • StephanieHubold, fundacija EllenMcArthur

Tu je le nekaj številk, ki govorijo v prid prehodu v krožno gospodarstvo.

Preden preidemo iz linearnega v krožno gospodarstvo, moramo odpraviti še nekatere birokratske ovire, tudi takšne, ki so bile v zakonih zamišljene pozitivno, kot je cilj odpravljanja odpadkov, ki pa imajo posredno lahko negativne učinke za želeni prehod h krožnemu gospodarstvu. Vprašati se moramo tudi, kakšne so naše nakupne navade ter ali imamo znanje in zmožnosti za prehod v krožno gospodarstvo.

Na Ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da se je Slovenija uspešno vključila v krog tistih držav, ki so pripravljene na izzive krožnega gospodarstva. Poudarjajo primere dobrih praks in podjetij, ki intenzivno delajo na tem področju. Tudi mi smo našli dve takšni – podjetji M Sora in UNIREC. Pogovarjali smo se z dr. Alešem Ugovškom in Katjo Slokan.

»Prehod v krožno gospodarstvo se mora zgoditi čim prej, če ne danes pa jutri

  • Katja Slokan, UNIREC

Kdaj bo krožno gospodarstvo postalo običajna praksa in zakaj podjetja za prehod potrebujejo spodbude? Kakšno vlogo pri tem igrajo nevladne organizacije je pojasnila Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja.

Spodbudo Sloveniji lahko predstavljajo tudi številne dobre prakse iz tujine. Denimo iz Italije, kjer deluje javno podjetje za upravljanje z odpadki Contarina. »Evropska komisija nas prepoznava kot primer dobre prakse, saj smo dosegli 85,5 odstotno stopnjo recikliranja, na prebivalca pa proizvedemo zgolj 55 kilogramov odpadkov na leto. Pomemben del našega modela predstavljajo državljani, katere prosimo za sodelovanje in odgovorno ravnanje, a prav zato plačujejo pol manjšo ceno za odvoz odpadkov kot je povprečje v Italiji.«

»V gospodarstvu se pogosto ne obnašamo racionalno. Kar ostajamo na poti, ki jo poznamo. Vemo, da bi morali nekaj delati drugače, pa mislimo, da je morda preveč drago, ker nimamo dovolj znanja in podpore. Sprememba je vedno težka

  • Maurice Bergin, direktor podjetja HospitalitySolutionsConsulting

Če torej strnemo, krožno gospodarstvo je več kot recikliranje. Je pa recikliranje najpogosteje prvi korak k prehodu v krožno gospodarstvo. Nov model gospodarstva ne zahteva le drugačnih izdelkov, temveč tudi drugačne modele in predvsem ozaveščenost – pri ljudeh, podjetjih in odločevalcih.

Anja Hlača Ferjančič, Miha Pongrac