Novi materiali za vesoljske raziskave in zemeljsko uporabo

foto: Nasa

Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane kakšnih 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire pa je še precej višja. Zato mora biti vse, kar pošiljamo v vesolje, lahko, hkrati pa sposobno kljubovati izjemnemu mrazu, vročini in vibracijam – predvsem pa mora delovati neverjetno natančno in zanesljivo.

Marsikatera zamisel ni uresničljiva brez razvoja novih naprav in materialov. Ko se ti izkažejo v vesolju, jih pogosto posvojimo tudi za zemeljsko uporabo. Prenosni računalnik, nesvetleč zaslon, igralna palica, baterijski vrtalnik, detektor dima, medicinska diagnostika na daljavo in animirana računalniška grafika so bili razviti za vesoljske raziskave. Pri teh je pogosto treba razviti materiale s čisto novimi lastnostmi ali uporabiti obstoječo tehnologijo na nov način.

O tem z zanimivima gostoma; dr. Marcosom Bavdažem in dr. Janezom Dolinškom.

Dr. Janez Dolinšek je Zoisov nagrajenec in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko, ki na Institutu Jožefa Stefana vodi program raziskav pametnih novih materialov z metodami magnetne resonance in dielektrične spektroskopije. Med novimi snovmi, ki so jih odkrili, je tudi kvazikristal, ki se v vakuumu vesolja ob dotiku ne zlepi z drugimi kovinskimi površinami; to večkrat lahko pomeni težave.

Dr. Marcos Bavdaž je naš rojak, ki pri Evropski vesoljski agenciji že vrsto let vodi oddelek za pripravo novih tehnologij za raziskovanje vesolja in robotska raziskovanja. Skupaj s sodelavci je patentiral zamisel, da bi polirane silicijeve plošče, ki jih na Zemlji uporabljamo za izdelavo elektronskih vezij, spojili v luknjičavo satovje, ki bi bilo najboljši zbiralnik rentgenske svetlobe doslej.

To načelo je bilo podlaga za pred nekaj meseci odobreno misijo Athena Evropske vesoljske agencije, ki stane dobro milijardo evrov in ki nam bo konec naslednjega desetletja odprla pogled na okolico črnih lukenj, naravo temne snovi in vroče vesolje, kakršno je bilo kmalu po začetku časa. Marcos Bavdaž je seveda tudi pravi sogovornik za vprašanja o industrijskem in raziskovalnem interesu razvoja novih materialov.