Britanec Mark Reeder se je pri dvajsetih podal v svet. Iz rojstnega Manchestra, kjer je kot glasbenik in glasbeni producent soustvarjal z Joy Divison in med drugim imel band z Mickom Hucknallom, je odpotoval v takrat še z zidom razdeljeni Berlin, kjer živi in ustvarja še danes. Septembra so v Ljubljani premierno prikazali dokumentarni film Želja in zvok, čigar avtor je prav 57-letni Reeder. V njem nazorno prikazuje kulturno okolje in klubsko življenje v zahodnem Berlinu med leti 1979 in 1989. O filmu in neponovljivi berlinski izkušnji pred padcem zidu, pa tudi o trenutku združitve Berlina, ki pa ga je Mark Reeder žal zamudil.
Britanec Mark Reeder se je pri dvajsetih podal v svet. Iz rojstnega Manchestra, kjer je kot glasbenik in glasbeni producent soustvarjal s skupino Joy Divison in med drugim imel band z Mickom Hucknallom, je odpotoval v takrat še z zidom razdeljeni Berlin, kjer živi in ustvarja še danes.
Septembra so v Ljubljani premierno prikazali dokumentarni film Želja in zvok, katerega avtor je prav sedem in petdesetletni Reeder. V njem nazorno prikaže kulturno okolje in klubsko življenje Zahodnega Berlina v času od 1979 do leta 1989.
“Mesto ni bilo poseljeno, zato je nemška vlada prepričevala mlade moške, da se preselijo v Berlin … Tako jim ni bilo treba v nemško vojsko. Pacifisti oziroma ljudje, ki niso želeli v vojsko, so potem odhajali v Zahodni Berlin in tam tudi ostali. Berlin je tako pritegnil številne čudake, tudi mene. Tja smo šli, ker je bilo mesto umetniško, drugačno in nenavadno.”
Ob koncu leta 1989 je vzhodnonemška vlada Marka Reederja povabila, da bi produciral za državno glasbeno založniško podjetje. In takrat je lahko tako rekoč iz snemalnega studia opazoval razpad Vzhodne Nemčije. Ob tem je, kot je dejal, začutil nekakšen začetek konca.
“Drugega novembra 1989 sem dokončal snemanje in sem se odločil, da za nekaj dni oddidem na počitnice. Berlin sem zapustil v noči z 8. na 9. november leta 1989. In prav ponoči 9. novembra je padel zid. Ta dogodek sem torej, zamudil,” je še ob koncu pogovora nostalgično in s pomenljivim nasmeškom, povedal Mark Reeder.
