Antibiotik ni za vsak primer

foto: Bobo

18. november smo že osmič zaznamovali kot evropski dan ozaveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na vprašanje odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bilo že 10 milijonov umrlih.

Geni za odpornost proti antibiotikom so stari najmanj toliko, kot so stari antibiotiki sami. Samo dve leti po uporabi penicilina so se pojavili tudi mikroorganizmi, odporni proti njemu. Velik problem v zdravstvu danes pa je pojav odpornih bakterij, ki so posledica napačne in pretirane uporabe antibiotikov.

Angela Wittelsberger iz evropske iniciative za napredna zdravila: “Če nam predpišejo antibiotik, ki ga moramo jemati sedem dni, pa ga nehamo jemati po treh, ker se že bolje počutimo, antibiotik ni uničil vseh bakterij. Prilagodijo se in spremenijo, lahko razvijejo tudi odpornost proti antibiotiku.”

“Zato je nujno, da antibiotike po možnosti čim manj uporabljamo, le ko je res nujno, in toliko časa, kot je predpisano.”

Brez antibiotikov ne bi mogli niti razmišljati o presaditvi organov, o carskem rezu ali mikrokirurgiji. A če se bo odpornost mikroorganizmov razširjala, bo že osnovni poseg lahko postal tvegan.

Kot so poudarili na seminarju za novinarje, ki ga je pripravila Evropska komisija ob pomoči Evropskega novinarskega centra v Bruslju,  smo v obdobju tveganja, da medicina spet postane taka kot v temačnem obdobju pred Flemingom in pred iznajdbo penicilina.

Na prvih mestih v EU, kjer je odpornost proti antibiotikom že postala huda težava, so Grčija, Italija in Malta. Slovenija pa spada med tistih pet držav, ki jim je v zadnjih letih uspelo zmanjšati uporabo antibiotikov.