Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
