Preživetje se je v 10 letih potrojilo

Primer dobre prakse, kako oblikovati mrežo hitrih posredovalcev, se skriva med švicarskim hribovjem. Ticino cuore je fundacija, ki sta jo leta 2005 ustanovila Center za kardiologijo Ticino in Združenje reševalcev Ticino z namenom, da bi spodbudili laike k hitrejšemu odzivanju pri reševanju ljudi, ki doživijo srčni zastoj.

*pogovor je objavljen v izvirniku

Prevod pogovora z direktorjem fundacije Ticino Cuore – Claudio Benvenuti

Kakšen je projekt Ticino cuore?

Ticino cuore sta pred desetimi leti ustanovila Center za kardiologijo Ticino in Združenje reševalcev Ticino z namenom, da bi spodbudili laike k hitrejšemu odzivanju pri reševanju ljudi, ki doživijo srčni zastoj. Ljudi učimo in ozaveščamo, kako naj oživljajo, seveda z dostopnimi defibrilatorji, to pa vse zato, da lahko karseda hitro začnejo oživljati pacienta, še preden prispe rešilec.

Osrednjo vlogo imajo hitri posredovalci, med katerimi so tudi laiki. Kako se učijo?

Tečaji potekajo v različnih ambulantah in trajajo od tri do štiri ure ter so dostopni vsem. Na njih se udeleženci učijo prepoznati srčni napad ter se naučijo, kako začeti oživljati in kako uporabljati defibrilator. Na koncu tečaja dobijo certifikat, ki velja dve leti in ga priznava Švicarski reanimacijski svet (Swiss resuscitation coucil). Seveda ima certifikat tudi mednarodno veljavnost.

Kaj se zgodi po dveh letih?

Po dveh letih lahko oseba obnovi tečaja, ki je podoben tistemu izpred dveh let.

Ali certifikat velja po vsem svetu ali samo v Švici?

Certifikat je veljaven povsod, saj je organizacija, ki potrjuje njegovo veljavo, del Evropskega sveta za oživljanje (European resuscitation council). Zato to velja na mednarodni ravni. Mednarodni sporazum o oživljanju podpira masažo srca z uporabo defibrilatorjev vsepovsod po svetu in tudi strokovnjaki so si enotni, da mora tudi laik znati oživljati in uporabljati defibrilator.

Vendar ni povsod ustrezno urejen sistem, ki nam sporoča, kje so AED-ji …

Seveda, povsem logično je, da ni povsod tako organiziran sistem kot pri nas. Pa tudi v Švici je v vsakem kantonu drugače organizirano. Veliko je odvisno od posamezne države, kakšno zakonodajo ima, znotraj Švice pa ima vsak kanton svoje normative.

Koliko ljudi se je izobrazilo od začetka projekta?

Od leta 2005 do danes več kot 50 tisoč ljudi zna oživljati, to je 12 odstotkov prebivalstva v Ticinu. 50 tisoč je tistih, ki so vsaj enkrat opravljali tečaj in dobili certifikat.

Kako pa se hitri posredovalci ločujejo od drugih laikov in kdo lahko postane hitri posredovalec?

Tečaj je od začetka do danes opravilo več kot 50 tisoč ljudi – to so vsi, ki so se kdaj učili oživljati. Mreža hitrih posredovalcev pa je skupek običajnih ljudi in služb za takojšnje posredovanje – torej policistov, gasilcev … Vodenje te mreže omogoča posebna aplikacija, ki deluje tako, da ko se zgodi zastoj srca, naša osrednja reševalna postaja pošlje vozilo – reševalni avto ali helikopter in hkrati sproži alarm, ki javi vsem v mreži, kje točno se je zgodil srčni zastoj in koliko minut bo potreboval reševalec, da pride do tja.

Kako se sproži alarm? Ali so obveščeni samo tisti, ki so v bližini, ali vsi s seznama hitrih posredovalcev?

Hitri posredovalci živijo svoje življenje in so vedno naokoli. Ko se sproži alarm in se odzovejo, aplikacija preveri, ali so resnično v bližini pacienta ali ne. To pa zato, da se izognemo takim, ki potrdijo namen oživljanja, v resnici pa so na čisto drugem koncu mesta. Osebo geolokaliziramo v trenutku, ko se odpravi oživljati. Pomembno je, da lahko pride do dogodka dokaj hitro – takrat tudi dobi podatke osebe, ki je doživela zastoj – ime, priimek, ulico, mogoče nadstropje … če pa ni v bližini, dobi le sporočilo, v katerem se zahvalimo za razpoložljivost.

Če je torej hitri posredovalec denimo v Ameriki, ne prejme tega sporočila?

Dobi sporočilo, vsi, ki so na seznamu, dobijo sporočilo. Ampak če potrdi namen oživljanja, mu sistem ne da točnih podatkov o pacientu in kraju, saj se ne nahaja v bližini.

Kakšna pa je starostna struktura hitrih posredovalcev?

Najmlajši je star 18 let, saj je to minimalna starost, ko lahko postaneš hitri posredovalec. Najstarejši pa jih šteje 70 let.

Na vašem letaku je mogoče prebrati, da vsem, ki poskušajo oživljati, dajete tudi psihološko podporo?

Da, to ne velja samo za hitre posredovalce, ampak za vse, ki so oživljali. Lahko so to tudi družinski člani pacienta. Oživljanje lahko zelo vpliva na našo čustveno stabilnost, saj je to zelo težka izkušnja. Pomembno nam je, da ima laik, ki je poskušal oživljati, po tem dogodku normalno življenje.

Kako pa so zavarovani hitri posredovalci, ko gredo oživljat? Kdo je odgovoren zanje, če se jim kaj zgodi?

Ko se nekdo vpiše v to mrežo, obstaja uredba, v kateri je zapisano, da ne prevzemamo odgovornosti za nesrečo ali če dobi kazen za prehitro vožnjo. Jasno je zapisano, da morajo tudi v primeru posredovanja spoštovati cestne predpise, saj niso reševalci. Ne smejo si privoščiti kršitev.

Kdo je lastnik defibrilatorjev, kdo skrbi zanje?

Fundacija Ticino cuore kupuje defibrilatorje in je odgovorna za njihovo vzdrževanje, posodobitve. Vsa odgovornost je naša.

Kaj bi lahko povedali o preživetju oseb skozi leta?

Za urejanje evidence se sklicujemo na model Utstein, ki šteje za kriterij preživetja preživetje srčnega zastoja oziroma fibrilacije srca. Lahko povem, da se je od leta 2005 odstotek preživelih potrojil: na začetku je preživelo 16 odstotkov pacientov, lani je bilo teh več kot 55 odstotkov.

Izjemen uspeh …

Rezultat je zelo visok, največ so k temu pripomogli hitri posredovalci ali ljudje, ki doma oživljajo, bodisi ker so obiskovali kakšen tečaj bodisi ker so sledili navodilom centrale za reševanje.

Pa denimo spodbujate ljudi, naj postanejo hitri posredovalci?

Vsi, ki so kdaj oživljali – ne glede na to, ali je pacient preživel ali ne – dobijo nagrado cavaliere del cuore oziroma vitez srca, s katero se jim fundacija zahvali za požrtvovalnost. Na prireditvi so velikokrat prisotni tudi pacienti in prav ta prvi stik pacientov s tistim, ki jih je rešil, je nekaj posebnega, nekaj, česar ni mogoče opisati.

Ste zadovoljni s številom hitrih posredovalcev?

Radi bi jih več. Zelo smo zadovoljni z njihovo odzivnostjo, ko se sproži alarm. Vse je prostovoljno, mi ne vemo, kje se zadržujejo in kaj delajo, ne vemo, ali imajo izklopljen ali vklopljen telefon. Ampak v 80 odstotkih primerov se nekdo iz mreže posredovalcrv aktivira in gre oživljat. Za nas je to fantastičen rezultat – to, da se osem od desetih prebivalcev odloči, da bodo nekoga rešili.

Se vam je že zgodilo, da je nekdo rekel, da bo šel oživljat, pa potem tega ni storil?

Da, se zgodi. Ker so včasih situacije, ko reče, da gre oživljat, ampak mimo njega pelje rešilec. Malo jih je, mi pa tudi bolj ali manj vse nadzorujemo. Nikoli ni bilo šal na to temo. Včasih pridejo po reševalcih, zato ni potrebe po oživljanju. Nikoli se ni nihče norčeval iz tega.

Bi lahko rekli, da je vaša zgodba zgodba o uspehu?

Glede na rezultate, ki smo jih dosegli, bi rekel, da je. Naš namen je bil reševati več življenj. Pa ne samo to, ampak da je čim več izobraženih na tem področju. Podatki o velikem preživetju nam govorijo, da delamo dobro.

Kako pa drugi gledajo na vaš uspeh? Kantoni v Švici, Evropa … ste za zgled?

Vedno se najde tudi kdo, ki z nejevero gleda na nas, predvsem se je to dogajalo v švicarskih kantonih. Ampak po desetih letih, po vseh podatkih, ki smo jih objavili tudi v številnih znanstvenih revijah, ljudje vidijo, da nismo neumni. Za zdaj se za uvedbo takšne oblike zanimajo Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Španija, skandinavske države, pa tudi Slovenija. Vse bi rade prenesle takšno znanje in sistem obveščanja z aplikacijami tudi svojim državljanom.

Kaj boste pa vi še ponudili v prihodnje?

Načrtujemo nakup brezpilotnega letala, ki bi defibrilatorje lahko odpeljalo v bolj odročne kraje, tja, kamor ne moremo z rešilcem ali avtomobilom. In seveda želimo še bolj utrditi svojo mrežo hitrih posredovalcev – in že to je veliko.

 

Še nekaj besed o sami aplikaciji Ticino cuore. Kako deluje?

Naložite si jo lahko na vse pametne telefone, ki imajo platformo ios, Windows mobile ali Android. Aplikacija je sestavljena iz dveh delov – ena je komunikacijska: kjer si lahko preberete, kaj je Ticino cuore, kaj delamo, navodila, kako urgentno ukrepati, kako pokličemo asistenco s koordinatami pacienta, kako masiramo srce … – to je za širšo javnost. Potem je še možnost vpisa kot hitri posredovalec – to je način aktiviranja mreže hitrih posredovalcev, ko se nekdo vpiše, da svoje podatke in fotografijo certifikata, potem pa začne prejemati alarme za posredovanje. Tako postane nekakšen delavec.

Je zastonj?

Seveda.

Jo uporablja vse 50 tisoč oseb?

Ne, na žalost ne. Mislim, da si je aplikacijo naložilo približno 6 tisoč ljudi, hitrih posredovalcev je 1800.

Kaj je prednost aplikacije?

Zdaj so skoraj vsi telefoni pametni in to je zelo preprosto orodje – tako za upravljanje kot tudi za geolokalizacijo oseb in vseh defibrilatorjev v kantonu.

Je to lažje kot pošiljanje sporočil?

Veliko lažje in bolj poceni.