Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
"V Erevanu je predel mesta, ki ga zaradi revnih četrti imenujejo Bangladeš"
Tilen Levin v armenski prestolnici živi zadnji dve leti: “Armenski jezik je precej zahteven jezik, z nekaterimi glasovi imam precej težav. Pisava je popolnoma drugačna, ima 39 znakov, berem še ne, znam pa napisat nekaj imen.”
“Bari luis” je v armenščini dobro jutro, pravi Tilen Levin. @anjahlaca pa: “Kot Lewis Hamilton, to si bom pa zapomnila.” #GlobalnaVas
— Val 202 (@Val202) October 29, 2015
V službi govori angleško, ker je zaposlen v ameriškem podjetju, doma govorijo angleško, pravi, da se bo armensko učil skupaj s sinom, ki je star 9 mesecev.
Erevan kot mesto, ki je neprestano na počitnicah
Lonely Planet armensko prestolnico opisuje kot mesto na počitnicah. Tilen Levin o svojem urniku: “Začnemo med 9. in 10. uro, zato tudi domov pridem šele zvečer ob osmih ali devetih. Nisem dobil občutka, da je Erevan počitniško mesto. Center je sicer vedno poln, ampak saj je tudi center Ljubljane.”
Mesto se v zadnjih letih razvija tudi turistično, veliko je Evropejcev, Rusov, vsako leto ga preplavijo trupe Irancev, ki se v Erevanu sprostijo in zabavajo.
Bangladeš tudi v Erevanu
“Gre za predel mesta, ki ga imenujejo Bangladeš zaradi revnih četrti. Sodelavci so mi rekli, naj ga ne zamenjam z državo.”
Lepši predel armenske prestolnice se imenuje Kaskade, tam stoji stalna razstava velikih skulptur: “To enostavno morate videti v živo, ne samo podnevi, tudi ponoči.”
V Erevanu se ogromno gradi, nove stavbe niso več podobne starim: “Sicer so pa mladi tukaj tisti, ki so popolnoma moderni. Če primerjam z Ljubljano, v Erevanu je v centru precej več trgovin. Mladi utirajo pot modernemu Erevanu.”
Zelo pomembna v armenski kulturi je družina!
Na lestvici pomembnosti so visoko tudi družinska praznovanja, prazniki, poroka … V samem Erevanu je ogromno restavracij, ki so specializirane samo za poroke, sprejmejo lahko stotine gostov.
“To, da novo leto praznujemo 10 dni ni nič posebnega. In dan za dnem se gre k drugi družini. Na začetku je bil kar šok, 10 dni hoditi k drugi družini in praznovati, kot da se je novo leto ravnokar zgodilo.”
