PODCAST: Življenje zvezd

Predvajaj

foto: Sweetie187/Flickr

Življenje zvezd se zdi v marsičem fantastična zgodba narave, ki omogoča tudi naš obstoj. Razlagamo, kako sta letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko zaokrožila razumevanje jedrskega zlivanja v notranjosti Sonca in pri tem odkrila nove lastnosti delcev z imenom nevtrini.

Jedrsko zlivanje primerjamo z nasprotno reakcijo jedrske cepitve, ki poganja elektrarno v Krškem, in pojasnjujemo, da so manjši reaktorji, kot je tisti v Podgorici pri Ljubljani, nepogrešljivi v industrijskih in medicinskih preiskavah in terapijah.

Najprej smo se odpravili na Inštitut Jožefa Stefana k dr. Borutu Bajcu. Njegovo področje je fizika visokih energij, posebej veliko poenotenje, supersimetrija in fizika onstran standardnega modela.

Vodjo podiplomskega študija jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, raziskovalca dr. Iztoka Tislja, smo posneli v sončni pisarni reaktorskega centra v Podgorici pri Ljubljani.

Kako je v reaktorju?

Z dr. Luko Snojem, ki je vodja odseka za reaktorsko fiziko, vstopimo za nekaj trenutkov v reaktor, ki je po dimenzijah in moči seveda manjši od reaktorjev jedrskih elektrarn.

Jedrske elektrarne proizvedejo približno enajst odstotkov svetovne električne energije, v Franciji ta delež dosega celo tri četrtine. Take elektrarne ne proizvajajo toplogrednih plinov, ne potapljajo rečnih dolin in niso občutljive na vremenske razmere, vendar se je treba potruditi za varno shranjevanje nastalih jedrskih odpadkov.

Vodja odseka za reaktorsko fiziko dr. Luka Snoj je dober poznavalec tega področja: