Zgodba porisanih sten.
Zakaj grafiti na vlakih? Vlak potuje in tako grafite vidi največ ljudi!
“Grafiti so zabavno tekmovanje. Pomembno je, kdo jih več naredi, kdo jih naredi na bolj drznem mestu in kakšen slog ima.”
Četudi bi morda mislili, da v sproščenem grafitarskem svetu ni pravil, se motite. Pravila so, sicer nenapisana, a zato nič manj stroga. MOL je že razpisal dovoljena grafitarska mesta, število teh naj bi se v prihodnje še povečalo, a nekateri grafitarji še vedno niso pripravljeni sprejeti kompromisa: “Če so grafiti subverzivni na dovoljenih mestih, ne funkcionirajo. Bistvo grafitov je ilegalnost.”
“Grafitarstvo je scena, ki je zaprta vase in znotraj nje dobivaš spoštovanje, samozavest.”
Čeprav se je grafitarska scena začela razvijati bolj v smeri legalnih grafitov, so prav vlaki tisti, ki so še vedno najbolj zanimivi.
“Skoraj vse vlakovne garniture imamo pografitirane.”
– Gorazd Hartner, Slovenske železnice
Slovenske železnice naj bi grafitnim skupinam predlagale kompromis, ki pa ga te zanikajo. Grafitarji vseeno povedo, zakaj so prav vlaki zanje najzanimivejši: “Vlak potuje in ga tako vidi največ ljudi.”
Policija pretiranih kršitev ni opazila. Stroški odstranjevanja in zaščite površin so izredno visoki, Mestna občina Ljubljana je leta 2010 za čiščenje grafitov porabila približno 25.000 evrov.
Grafitarji se med seboj poznajo predvsem po vzdevkih.
“V Sloveniji hitro postaneš poznan, sam sem vzdevke večkrat zamenjal.”
– Grafitar
Grafiti so poceni. Vse, kar potrebuješ, je sprej, ki stane približno štiri evre. Vdihavanje barv je sicer strupeno, vendar redko kdo uporablja masko. Na voljo so tudi grafiti iz mahu, toda po besedah grafitarskih strokovnjakov mah raste po svoje in ne zraste čez noč.
