Od urejenosti vesolja do kaosa v lastni pisarni

Predvajaj

foto: Val 202

Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi, s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.

“Najboljše stvari sem ustvaril ponoči. Delal sem minulo noč, delal bom to noč. Ponoči imam vsaj nekaj ur skupaj miru, čez dan pa me motijo številne obveznosti.”

Alan Guth je bil 6. decembra 1979, ko je sestavil inflacijsko teorijo, v Kaliforniji. In bilo je verjetno sončno, noč pa ena izmed zagotovo plodnejših v zgodovini svetovne znanosti. Po celodnevnem delu v laboratoriju se je Guth namreč lotil še igranja z enačbami. Sredi noči pa se je dokopal do pomembnega odkritja.

Noč ima svojo znanstveno moč

“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo, čeprav sem seveda področje podrobno preučeval daljše obdobje. Osnovna ideja inflacijske teorije je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma.  Pri tem je pomembno poudariti, da ne vemo, kaj se dogaja za vidnim vesoljem, zato moram uporabiti izraz vidno vesolje, in to se je povečalo iz nečesa, kar je miljardokrat manjše od protona, do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Inflacijska teorija pomeni zasuk v razumevanju vesolja, da, in tega sem se zavedel tisto noč.”

Eno izmed številnih vesolj

Inflacijska teorija ima več različnih interpretacij, ena izmed njih je tudi, da se vedno znova ustvarjajo nova vesolja, Guth jih imenuje žepna vesolja. V Ljubljani je predstavil prepričanje,da moramo verjetnost obstoja večvesolja obravnavati kot resno možnost.

“Inflacijska teorija je uspešno pojasnila kar nekaj lastnosti vesolja, kot ga poznamo. Obstajajo pa tudi druge možnosti. Ena izmed mogočih razlag v okviru teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed številnih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”

Einstein ali Newton?

Imam veliko vzornikov, ki so se ukvarjali z različnimi vprašanji. Tako Einstein kot Newton sta močno vplivala na znanost v svojem obdobju. Oba sta bila fantastična, kot osebnost pa mi je morda Albert Einstein vseeno bolj všeč.

Priporočamo: Alan Guth v podcastu Številke Slavka Jeriča